Projekti / Programi
Zdravje živali, okolje in varna hrana
01. januar 2020
- 31. december 2025
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
zdravje živali, okolje, varna hrana, kužne bolezni, novi patogeni, vektorji, alimentarne zoonoze, filmotvornost, žuželke kot vir beljakovin, domači ljubljenčki, indikatorji onesnaženja okolja, čebele in divji opraševalci, dobrobit živali, diagnostika, metagenomika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
29. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
791 |
9.256 |
8.331 |
10,53 |
| Scopus |
907 |
10.581 |
9.523 |
10,5 |
Raziskovalci (71)
Organizacije (3)
Povzetek
Delo na raziskovalnem programu bo multidisciplinarno in bo potekalo v okviru šestih nalog, ki bodo obravnavale skrb za zdravje živali, okolje in varno hrano.
Spremljanje povzročiteljev kužnih bolezni živali bo dopolnilo naše večletne raziskave. Osrednja metoda preučevanja bo sekvenciranje naslednje generacije s poudarkom na analizi celotnih genomov. Ta metoda bo omogočila hitro odkrivanje ter ugotavljanje značilnosti in genetskih sorodnosti prisotnih in porajajočih se patogenih mikrobov, kar je pomembno za zagotavljanje zdravja živali in ljudi ter zmanjšanje ekonomskih škod v rejah. Z analizo mikrobnih združb v kliničnih vzorcih živali bomo izboljšali razumevanje nastanka bolezni. Vpeljali bomo tudi inovativne načine vzorčenja in preučevanja vektorskih bolezni, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pomembnejše.
Številni mikrobi povzročajo okužbe, ki se zlahka prenašajo s hrano ali vodo in predstavljajo globalni zdravstveni problem. Njihov nadzor otežuje prisotnost povzročiteljev pri številnih vrstah živali ter perzistenca v okolju, hkrati pa narašča tudi njihova odpornost proti protimikrobnim sredstvom. Preučevali bomo prisotnost nekaterih povzročiteljev od farme do vilice, njihove genetske lastnosti, filmotvornost ter raziskali možnosti uporabe alternativnih sredstev in metod za zmanjšanje števila bakterij v okolju, gostitelju in živilih. Proučili bomo mikrobiološka, kemijska in okoljska tveganja, ki jih predstavljajo žuželke kot obetaven vir beljakovin v prehrani ljudi in živali.
Ljubiteljske živali lahko prenašajo različne kužne bolezni na druge živali in ljudi. Preverili bomo razširjenost večkratno odpornih bakterij in parazitov pri domačih ljubljenčkih. Preučevali bomo tudi prostoživeče živali in rastline kot bioindikatorje onesnaženosti okolja s kemijskimi hormonskimi motilci, rodenticidi in težkimi kovinami, ki nanje delujejo toksično, prav tako pa imajo v primeru zaužitja lahko tvegane učinke na zdravje ljudi.
Za trajnostno proizvodnjo hrane in ohranjanje biodiverzitete okolja so nujno potrebni opraševalci. Poznavanje poti širjenja bolezni med čebelami in divjimi opraševalci je ključno za preprečevanje in zatiranje bolezni, zato bomo ugotavljali prisotnost določenih povzročiteljev bolezni in način prenosa med opraševalci. Preučili bomo tudi vpliv akaricidov na mikrobioto, odpornost proti akaricidom ter ugotavljali prisotnost za ljudi in opraševalce toksičnih snovi v čebeljih proizvodih.
Skrb za dobrobit živali, ki je naša moralna obveza, se odraža v izboljšanju počutja in zmanjšanju stresa pri živalih. Preučili bomo neinvazivne metode za ugotavljanje kužnih in presnovnih bolezni, obenem bomo preverjali pokazatelje oksidativnega stresa. Poleg tega bomo proučili različne oblike konfliktnega obnašanja pri rejnih živalih, dobrobit kopitarjev s poudarkom na avtohtonih pasmah, tumorske bolezni in vpliv pašne reje na obilnost mikrobov v iztrebkih in na pašnikih.
Pomen za razvoj znanosti
Spremljanje kužnih bolezni živali in novih patogenov ter proučevanje alimentarnih zoonoz, pomena ljubiteljskih živali za zdravje in okolje, vpliva onesnaženosti okolja, zdravja opraševalcev in dobrobiti živali smiselno vključuje programsko skupino v temeljno znanstveno usmeritev in razvoj Veterinarske fakultete ter se dopolnjuje z znanstvenimi raziskavami ostalih izvajalcev raziskovalnega programa (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za vede o zdravju). Programska skupina izvaja temeljne raziskave, ki so izjemno pomembne za razvoj znanosti ter izhodišče za načrtovanje in izvedbo aplikativnih raziskav. S pridobljenimi rezultati prispevamo k napredku veterinarske medicine v Sloveniji in mednarodno ter uspešno prenašamo temeljna teoretična znanja v prakso, tj. v optimizacijo in razvoj diagnostičnih metod za hitrejše zatiranje in izkoreninjenje bolezni živali, zagotavljanje varne hrane in zdravja potrošnikov ter trajnostno rabo okoljskih virov. Iz naših raziskovalnih laboratorijev se nova spoznanja prenašajo v druge inštitucije znotraj Evropske unije in širše, tudi preko tesnih povezav nacionalnih referenčnih laboratorijev z evropskimi, s čimer prispevamo k prepoznavnosti slovenske znanosti.
Z uporabo hitrih in inovativnih metod vzorčenja bomo pridobili pomembne podatke o prisotnosti, lastnostih in perzistenci najpomembnejših patogenih mikrobov pri dovzetnih vrstah živali, tudi ljubiteljskih, in v okolju, s poudarkom na uporabi neinvazivnih metod za zagotavljanje dobrobiti živali. Skrb za slednjo je dolžnost vseh, ki se ukvarjajo z živalmi, vključno v rejah perutnine in prašičev, ki so zaznamovane z več zdravstvenimi problemi. Uporaba sekvenciranja naslednje generacije (NGS) s poudarkom na sekvenciranju celotnih genomov (WGS) kot najbolj diskriminatorne tipizacijske metode nam omogoča izvajanje najsodobnejših znanstvenih raziskav in s tem vključenost v evropsko/svetovno znanstveno okolje. Z WGS-tipizacijo izbranih patogenov pri živalih, v živilih in v okolju se lahko vključimo v proces vzpostavljanja mednarodne baze podatkov o patogenih, ki je že v teku in je nujna za hitro epidemiološko ukrepanje ob pojavu izbruhov okužb s povzročitelji zoonoz pri ljudeh. Metoda NGS nam bo omogočala tudi celovito proučevanje genetskih značilnosti posameznih patogenov ter ugotavljanje mikrobnih združb v različnih ekosistemih, kar predstavlja najbolj širok znanstveni pristop k proučevanju vzrokov za nastanek bolezni. Podatki o odpornosti proti protimikrobnim zdravilom in razkužilom, ki nekontrolirano narašča in predstavlja eno večjih groženj za zagotavljanje zdravja v prihodnosti, so pomemben znanstveni prispevek v globalnem merilu.
Izvajamo tudi raziskave medonosnih čebel in divjih opraševalcev, ki pomenijo velik doprinos na področju znanosti v svetovnem merilu, saj gre pri načrtovanih raziskavah za tematiko, ki v svetu še ni dobro raziskana (načini širjenja bolezni, patogeneza, vpliv zdravil in pesticidov, prenos strupenih snovi v čebelje pridelke, možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja in preživetja opraševalcev). Raziskujemo tudi vplive hormonskega motilca bisfenola A, težkih kovin in rodenticidov ter njihov vpliv na ekosisteme, kar ima velik pomen za zagotavljanje zdravja živali in ljudi ter varstva okolja.
Aktualnost raziskovalne problematike nam omogoča sodelovanje pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter mreženje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami. Rezultat vključenosti programske skupine v mednarodno sodelovanje so odmevne skupne objave, organizacija mednarodnih znanstvenih srečanj, možnost prenosa temeljnih znanj v prakso in izmenjave študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Ena od prioritet raziskovalnega programa je intenzivno povezovanje raziskovalnih ustanov z gospodarstvom, saj bodo pridobljeni rezultati pripomogli k novim prilagoditvam in izboljšavam pri reji živali in v živilsko predelovalni industriji, tako v Sloveniji kot širše, kar bo omogočilo tudi boljšo mednarodno prepoznavnost slovenskega gospodarstva in prispevalo h globalnemu konceptu Eno zdravje. Izboljšave bodo vodile do dviga konkurenčnosti ter izboljšale zagotavljanje visoko kvalitetne in varne hrane, ki bo na voljo slovenskim potrošnikom in za izvoz. S skrbjo za dobrobit živali ter na podlagi ugotovljenih povezav med perzistenco ali lastnostmi bakterij in tehnologijo rej bomo poiskali optimalne rešitve na nivoju reje s preprečevanjem bolezni pri živalih in zmanjšanjem možnosti prenosa patogenov v prehransko verigo ljudi. Poleg tega je preprečevanje bolezni smotrno tudi iz vidika zmanjšanja porabe protimikrobnih zdravil za zdravljenje živali in s tem preprečevanje razvoja odpornih populacij bakterij in obremenitve okolja s protimikrobnimi zdravili.
Ugotavljanje patogenih mikrobov v živilih in preprečevanje kvarjenja živil ima velik socialni, ekonomski in javnozdravstveni pomen. Cilj slednjega je znižati število primerov okužb ljudi ter z uporabo alternativnih, okolju prijaznih, pristopov za zmanjševanje števila bakterij v okolju, pri živalih in v živilih zmanjšati širjenje mikrobne odpornosti proti komercialnim razkužilom in sredstvom, ki jih uporabljamo pri zdravljenju okužb ljudi in živali. Poznavanje prevalence bakterij odpornih proti protimikrobnim zdravilom je nujno za nadaljnje oblikovanje smernic za racionalno uporabo protimikrobnih zdravil v intenzivnih rejah.
Raziskave BPA, SGAR in težkih kovin bodo prispevek k varovanju zdravja, dobrobiti živali in ljudi ter zaščiti naravnega okolja (fitoremediacija) z vplivom na varstvo naravne dediščine.
Poleg velikega pomena za znanost, bo imel program tudi neposredni pozitivni učinek na čebelarsko dejavnost in kmetijstvo v mednarodnem smislu. Poznavanje dinamike in patogeneze virusnih bolezni, poznavanje morebitnega negativnega vpliva zdravil na zdravstveno stanje čebel in uporaba metod za ugotavljanje rezistence na zdravila bodo lahko omogočili manjše izgube čebeljih družin zaradi teh bolezni. Ohranjanje raznovrstnosti in številčnosti opraševalcev pomeni boljši opraševalski servis v kmetijstvu ter s tem večjo in trajnostno pridelavo hrane. Opraševalci imajo nenadomestljivo vlogo tudi pri ohranjanju kopenske biodiverzitete in s tem okolja. Ohranjanje čebelarstva kot ljubiteljske dejavnosti ima velik pomen tudi na področju sociale in kulture. Čebelarstvo omogoča aktivno preživljanje časa in prinaša občutek družbene koristnosti tudi starejšim in osebam s posebnimi potrebami. V slovenskem ljudskem izročilu je vpeto v stavbarstvo (čebelnjaki), ljudsko umetnost (panjske končnice) in kulinariko (medenjaki, medica).
Evropska komisija s svojimi strategijami postopno izboljšuje razmere pri rejnih in družnih, športnih, terapevtskih, poskusnih živalih, prostoživečih živalih in živalih v živalskih vrtovih. V konceptu petih svoboščin so bolečina, poškodbe in bolezni živali eden ključnih dejavnikov. Intenzivna reja farmskih živali lahko vodi do pojava številnih eto in tehnopatij, ki vplivajo na zdravstveno stanje in posledično na raven dobrobiti živali. Skrb za dobrobit živali je naša moralna obveza, ki se odraža v boljšem počutju živali in čim manjši podvrženosti stresu. Na dolgi rok pa se dobrobit živali odraža v bolj ekonomični proizvodnji, ki pomembno vpliva na trajnostno kmetijstvo. Trajnostna izraba okolja je za ohranitev ugodnih življenjskih razmer za naslednje generacije bistvenega pomena, zato bomo vključil tudi slovenske avtohtone pasme. Z uvedbo ekoloških rej lahko na ta način ohranjamo genetsko pestrost slovenskih pasem domačih živali in poskusimo dvigniti zavest kmetov za ohranjanje avtohtonih pasem. Poleg tega bi uvedba ekoloških rej ohranjala pašno rejo prežvekovalcev in s tem
