Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gospodarska in socialna zgodovina Slovencev od sredine 19. stoletja do 1990

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H270  Humanistične vede  Socialna in ekonomska zgodovina 
Ključne besede
Industralizacija, deagrarizacija, kmetijstvo, strukturne spremembe, finance, hranilništvo, baneništvo, zadružništvo, gospodarska in socialna politika, naein življenja, turizem, trgo-vina, obrt, življenjski nivo, socialna varnost, mezdna gibanja, urbanizacija,.....
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06406  dr. Zdenko Čepič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  444 
2.  01151  dr. Jasna Fischer  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  252 
3.  00312  dr. Franc Kresal  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  174 
4.  08543  dr. Žarko Lazarevič  Zgodovinopisje  Vodja  2001 - 2003  596 
5.  16350  dr. Andrej Pančur  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  256 
6.  04769  dr. Jože Prinčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  280 
7.  10673  dr. Andrej Studen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  471 
8.  19792  Igor Zemljič    Raziskovalec  2001 - 2003  101 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.220 
Povzetek
Osnovna opredelitev, ki jo razumemo pod pojmom gospodarske in socialne zgodovine Slovencev, je proces oblikovanja slovenskega gospodarskega sistema in integracije slovenskega ozemlja v enoten gospodarski prostor v razlienih sistemsko-politienih okvirih (Avstrija, Jugoslavija - kapitalizem, socializem) in ob tem potekajoe prehod iz agrarne v industrijsko družbo z vsemi posledicami na socialnem podroeju. Doloeneje reeeno, gre za razikave kratko- in dolgoroenega prestruk- turiranja tradicionalne gospodarske podobe oziroma modernizacije slovenske gospodarske in socialne sestave v obodobju od srede 19. stoletja, do današnjih dni; od zaeetkov oblikovanja moderne gospodarske ureditve z opustitvijo fevdalizma do današnje postindustrijske družbe. Ta eas je doba velikih socialno-gospodarskih strukturnih sprememb, ki so ga kot najbolj znaeilni opredeljevali sledeei procesi: deagrarizacija in industrializacija v gospodarskem pogledu ter urbanizacija in spremljajoea sprememba življenjskega stila v socialnem pogledu. Procesna narava raziskovalnih problemov na-laga izrazito dolgoroeno naravnanost raziskav. Pri obravnavi gospodarske zgodovine je nujno raziskave sektorsko razeleniti na agrarno in neagrarno zgodovino. V okviru agrarne zgodovine se kot osrednji raziskovalni problem kaže deagrari-zacija Slovenije, kot njen sestavni del pa jo opredeljujejo sledeee vsebine: dolgoroeno prestrukturiranje kmetijstva (proi-zvodna/panožna sestava ter njen obseg, dinamika in dejavniki sprememb), individualizacija in komercializacija kmetijstva, uvajanje dosežkov agrarno-tehnienega prevrata, sistemsko okolje, položaj, vloga in delež kmetijstva v razlienih državnih okvirih in družbenih ureditvah ter mehanizmi institucionalnega spodbujanja strukturnih sprememb in podjetništva v kme-tijstvu. Za sklop neagrarne zgodovine je raziskave mogoee skreiti v združujoei pojem industrializacije, to je njene pro-cesne dinamike v razlienih državno-politienih okvirih in sistemsko razlieno opredeljenem gospodarsko-politienem okolju. To pomeni obravnavo posameznih stopenj industrializacije prek prerašeanja okvirov izoliranih modernizacijskih jeder v 19. do industrializacije kot kontinuiranega družbenega in gospodarskega procesa v 20. stoletju. Industrializacija pa odpira še celo vrsto raziskovalnih tem: prometna infrastruktura, institucije finanenega posredništva, financiranje podjetniške po-bude (domaei in tuji kapital), energetska oskrba, trgovina in obrt, razvoj slovenske tehnologije, vodenje in upravljanje, inovacije, oblikovanje gospodarskih elit in njihove relacije do drugih družbeno vplivnih slojev. V okviru socialne zgodo-vine velja izpostaviti, da tovrstne raziskave zajemajo socialne posledice obsežnih procesov deagrarizacije in industri-alizacije. Raziskovali bomo dolgoroeno spreminjanje socialne strukture (prebivalstvo, poklici, notranje in zunanje migracije, zdravstvena podoba) in krajine (urbanizacija), razvoj socialno varstvenega sistema (zdravstveno, nezgodno in pokojninsko ter zavarovanje zoper brezposelnost), spreminjanje življenjskega stila razlienih družbenih slojev kot so šege in navade, družabno življenje, prehrana, oblaeilna in stanovanjska kultura, življenjska raven, naeini oblikovanja in razvoj potrošniške družbe. V ta sklop pa sodi tudi raziskovanje turizma v vsej veeplastnosti kot gospodarskega, socialnega in kulturnega fenomena.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje slovenske gospodarske in socialne preteklosti omogoea primerjalne študije o slovenskem gospodarskem in socialnem razvoju s podobnimi deželami oziroma bližnjo (srednjevropski prostor) in daljno (Evropa v širši opredelitvi) okolico. S tem bo omogoeena stvarna primerjava in ovrednotenje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja, a tudi posebnosti in znaeilnosti slovenskega razvoja v vsakokratnem širšem in ožjem gospodarsko-politienem okolju. Ob tem pa se bo izrisovala tudi vpetost Slovenije v ta okolja, vpetost v procese in silnice, ki niso bile samo slovenska posebnost, temvee so bili znaeilnost okolij v katerih so živeli Slovenci v preteklosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarska in socialna zgodovina je v okvirih slovenskega zgodovinopisja relativno mlada disciplina. Sistematieno in dolgoroeno zastavljeno proueevanje te plati slovenske preteklosti se je prieelo sorazmerno pozno, v tem oziru izstopajo osemdeseta in devetdeseta leta, ko je prišlo do kadrovske okrepitve na tem podroeju. Zaradi takšnega razvoja discipline do sedaj še nimamo celovitega pregleda gospodarske in socialne zgodovine Slovencev, poznane so le najbolj splošne razvojne linije. Poglobljenih problemskih dolgoroenih raziskav, razen za posamezne problemske izseke v krajših easovnih obdobjih, še nimamo opravljenih. Vloga in pomen raziskovalnega programa "Gospodarska in socialna zgodovina Slovencev" je torej opredeljena že z dosedaj navedenim. Gre za sistematieno in dolgoroeno odstiranje koprene pozabe z nemajhnega dela slovenske preteklosti, ki bo v dosedanje vedenje o slovenski minulosti vnesel številne nove vsebinske in interpretacijske poudarke.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno