Projekti / Programi
Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
Industrializacija, deagrarizacija, kmetijstvo, urbanizacija, strukturne spremembe, finance, hranilništvo, bančništvo, zadružništvo, gospodarska in socialna politika, način življenja, turizem, trgovina, obrt, življenjski nivo, socialna varnost, mezdna gibanja, oglaševanje, potrošniška družba, trgovinski odnosi, čistoča telesa, kriminal, kaznovanje
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
19. in 20. stoletje je s stališča družbenih in gospodarskih sprememb, ki so nastopile v slovenskem prostoru, zelo pomembno obdobje. Gre za čas postopne modernizacije slovenske družbe in gospodarstva, ki ga označuje epohalni prehod iz agrarne v industrijsko družbo z vsemi spremljajočimi posledicami na družbeno in gospodarsko strukturo. V tem času so Slovenci stopali ne samo po poti kulturne in politične, temveč, z nekoliko zamude, tudi po poti gospodarske emancipacije. V raziskovalnem programu gre torej za obravnavo dolgoročnih procesov transformacij slovenske družbe in gospodarstva. Raziskovalni lok zajema dolgo dobo dveh stoletij, znotraj katerih se posamezna obdobja precej razlikujejo med seboj glede zasnove družbene ureditve, dinamike in globine razvojnih tendenc in vpetosti v širši prostor. Želja, da bi se izognili vtisu izjemnosti/izdvojenosti gospodarsko-socialnih pojavov in fenomenov na slovenskem ozemlju, pred raziskovalce postavlja zahtevo po primerjalni umestitvi raziskovalnih problemov v konkretni čas, prostor in družbeno okolje Habsburške monarhije ter Jugoslavije v monarhistični in socialistični inačici.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina je raziskave dolgoročnih strukturnih ekonomskih in socialnih transformacij na slovenskih tleh umestila znotraj evropskega referenčnega okvira. Če želimo umestiti slovensko gospodarsko-socialno izkušnjo v geografsko širši prostor Srednje Evrope oziroma Evrope kot celote, potem je za celostno analizo nujno primerjalno soočanje slovenskih razmer z bližnjo in daljno okolico. Tak pristop nam zagotavlja stvarno primerjavo in ovrednotenje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja. Hkrati pa pridejo do izraza tudi slovenske posebnosti in značilnosti v vsakokratnem ožjem in širšem gospodarskem, družbenem in političnem okolju. Zanemariti pa tudi ni mogoče, da se nam sočasno izrisuje tudi vpetost Slovenije v evropske gospodarsko-socialne historične dimenzije, to je vpetost v procese in silnice, ki niso bile samo slovenska posebnost, temveč so bile značilnost okolij, v katerih so živeli Slovenci v preteklosti. Hkrati je programska skupina uporabljala različne metodološke pristope in običajne historiografske metodološke pristope nadgradila z interdisciplinarnostjo. Programska skupina utrjuje specifično področje gospodarske in socialne zgodovine znotraj slovenske historiografije ter zagotovila njegovo prepoznavnost v širšem evropskem znanstvenem prostoru. Skupina razvija lastne metodološke prijeme, se ukvarja z lastnimi raziskovalnimi predmeti in tako vedno bolj pridobiva lastno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja. Skupina se edina v Sloveniji celovito ukvarja z gospodarsko in socialno zgodovino.
Pomen za razvoj Slovenije
Na konceptualni in vsebinski ravni je program temeljil na načelih vprašanja nacionalne identitete, njene razpoznavnosti in spoznavanje sodobne zgodovine. Torej na podlagi utrjevanja slovenske identitete v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Neposredni pomen raziskave ima posledice na področju ohranjanja in celovitega predstavljanja nacionalne kulturne dediščine. Historične dimenzije gospodarskega in socialnega vidika modernizacije slovenskega ozemlja vnašajo v dosedanjo konceptualizacijo kulturno-zgodovinskega spomina dodatne prvine. Gre za razpoznano in analitično, na sintetični ravni prezentirano interakcijo med ekonomijo in družbo v dolgem časovnem obdobju poldrugega stoletja. Rezultati programa s sintetiziranjem znanja širijo razpravni prostor sodobnega slovenskega zgodovinopisja s področja gospodarske in socialne zgodovine. in to znanje omogoča komuniciranje slovenske znanstvene sfere s tujimi strokovnimi krogi in nudi empirično-interpretativno podlago drugim humanističnim in družboslovnim disciplinam v Sloveniji. Z izmenjavo znanja in izkušenj v širšem mednarodnem prostoru povečuje vpetost v sodobne tokove na področju zgodovinopisja in spodbuja nadgrajevanje domačih spoznanj s korpusom izsledkov iz evropskega in svetovnega konteksta. V komunikaciji z mednarodnim okoljem, s tujimi akademskimi javnostmi, postaja slovenska gospodarska in socialna zgodovina prepoznavna in umeščena v širše evropske in svetovne komparativne historične preglede. Tako omogočimo, da tuje javnosti našo preteklost uporabljajo kot enega od elementov za legitimacijo odnosa do nas v sedanjosti. S pedagoško dejavnostjo in pripravo učbenikov i drugih učnih gradiv omogoča skupina tudi pretok znanja iz znanstvene v izobraževalno sfero. Z drugimi diseminacijskimi postopki pa v historični perspektivi omogoča razumevanje soodvisnega razmerja med družbo in ekonomijo. Izpostaviti tudi velja krepitev oz. spodbujanje družbene občutljivosti o pomenu tehnične oziroma tehnološke dediščine kot sestavnega dela nacionalne kulturne dediščine in s tem tudi elementa nacionalnega samozavedanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
