Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H270  Humanistične vede  Socialna in ekonomska zgodovina 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Industrializacija, deagrarizacija, kmetijstvo, urbanizacija, strukturne spremembe, finance, hranilništvo, bančništvo, zadružništvo, gospodarska in socialna politika, način življenja, turizem, trgovina, obrt, življenjski nivo, socialna varnost, mezdna gibanja, oglaševanje, potrošniška družba, trgovinski odnosi, čistoča telesa, kriminal, kaznovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23251  dr. Dunja Dobaja  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  110 
2.  08543  dr. Žarko Lazarevič  Zgodovinopisje  Vodja  2009 - 2014  597 
3.  29513  dr. Aleksander Lorenčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  332 
4.  16350  dr. Andrej Pančur  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  257 
5.  04769  dr. Jože Prinčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  280 
6.  30894  dr. Meta Remec  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  85 
7.  27883  dr. Marta Rendla  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  84 
8.  27500  dr. Janja Sedlaček  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  33 
9.  10673  dr. Andrej Studen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  471 
10.  28400  dr. Mitja Sunčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  38 
11.  17106  dr. Mojca Šorn  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  174 
12.  24464  dr. Nina Vodopivec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  234 
13.  07574  dr. Peter Vodopivec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  830 
14.  04934  dr. Jerca Vodušek Starič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  294 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.238 
Povzetek
19. in 20. stoletje je s stališča družbenih in gospodarskih sprememb, ki so nastopile v slovenskem prostoru, zelo pomembno obdobje. Gre za čas postopne modernizacije slovenske družbe in gospodarstva, ki ga označuje epohalni prehod iz agrarne v industrijsko družbo z vsemi spremljajočimi posledicami na družbeno in gospodarsko strukturo. V tem času so Slovenci stopali ne samo po poti kulturne in politične, temveč, z nekoliko zamude, tudi po poti gospodarske emancipacije. V raziskovalnem programu gre torej za obravnavo dolgoročnih procesov transformacij slovenske družbe in gospodarstva. Raziskovalni lok zajema dolgo dobo dveh stoletij, znotraj katerih se posamezna obdobja precej razlikujejo med seboj glede zasnove družbene ureditve, dinamike in globine razvojnih tendenc in vpetosti v širši prostor. Želja, da bi se izognili vtisu izjemnosti/izdvojenosti gospodarsko-socialnih pojavov in fenomenov na slovenskem ozemlju, pred raziskovalce postavlja zahtevo po primerjalni umestitvi raziskovalnih problemov v konkretni čas, prostor in družbeno okolje Habsburške monarhije ter Jugoslavije v monarhistični in socialistični inačici.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina je raziskave dolgoročnih strukturnih ekonomskih in socialnih transformacij industrijske družbe na slovenskih tleh umestila znotraj evropskega referenčnega okvira. Če želimo umestiti slovensko gospodarsko-socialno izkušnjo v geografsko širši prostor Srednje Evrope oziroma Evrope kot celote, potem je za celostno analizo nujno primerjalno soočanje slovenskih razmer z bližnjo in daljno okolico. Tak pristop nam zagotavlja stvarno primerjavo in ovrednotenje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja. Hkrati pa pridejo do izraza tudi slovenske posebnosti in značilnosti v vsakokratnem ožjem in širšem gospodarskem, družbenem in političnem okolju. Zanemariti pa tudi ni mogoče, da se nam sočasno izrisuje tudi vpetost Slovenije v evropske gospodarsko-socialne historične dimenzije, to je vpetost v procese in silnice, ki niso bile samo slovenska posebnost, temveč so bile značilnost okolij, v katerih so živeli Slovenci v preteklosti. Hkrati programska skupina uporablja različne metodološke pristope in običajne historiografske metodološke pristope nadgrajuje z interdisciplinarnostjo. Programska skupina utrjuje specifično področje gospodarske in socialne zgodovine znotraj slovenske historiografije ter zagotovlja njegovo prepoznavnost v širšem evropskem znanstvenem prostoru. Skupina razvija lastne metodološke prijeme, se ukvarja z lastnimi raziskovalnimi predmeti in tako pridobiva lastno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja.
Pomen za razvoj Slovenije
Na konceptualni in vsebinski ravni je program temeljil na načelih Resolucije o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu in to v tistih točkah, ki v ospredje postavljajo vprašanja nacionalne identitete, njene razpoznavnosti in spoznavanje sodobne zgodovine. Hkrati dejavno utrjuje slovensko identiteto v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Neposredni pomen raziskave ima posledice na področju ohranjanja in celovitega predstavljanja nacionalne kulturne dediščine. Historične dimenzije tehnološkega in socialnega vidika industrializacije slovenskega ozemlja vnašajo v dosedanjo konceptualizacijo kulturno-zgodovinskega spomina dodatne prvine. Gre za razpoznano in analitično, na sintetični ravni prezentirano interakcijo med tehnologijo in družbo v dolgem časovnem obdobju poldrugega stoletja. Izvedba predlaganega programa s sintetiziranjem znanja širi najprej razpravni prostor sodobnega slovenskega zgodovinopisja s področja gospodarske in socialne zgodovine. Pridobitev novega vedenja o interakciji med družbo in tehnologijo v širokem vsebinskem zamahu tako na področju empirije kot interpretativnega okvira omogoča komuniciranje slovenske znanstvene sfere s tujimi strokovnimi krogi in nudi empirično-interpretativno podlago drugim humanističnim in družboslovnim disciplinam v Sloveniji. Z izmenjavo znanja in izkušenj v širšem mednarodnem prostoru povečuje vpetost v sodobne tokove na področju zgodovinopisja in spodbuja nadgrajevanje domačih spoznanj s korpusom izsledkov iz evropskega in svetovnega konteksta. V komunikaciji z mednarodnim okoljem, s tujimi akademskimi javnostmi, postaja slovenska gospodarska in socialna zgodovina prepoznavna in umeščena v širše evropske in svetovne komparativne historične preglede. Tako omogočimo, da tuje javnosti našo preteklost uporabljajo kot enega od elementov za legitimacijo odnosa do nas v sedanjosti. S pedagoško dejavnostjo in pripravo učbenikov i drugih učnih gradiv omogoča skupina tudi pretok znanja iz znanstvene v izobraževalno sfero. Z drugimi diseminacijskimi postopki pa v historični perspektivi omogoča razumevanje soodvisnega razmerja med družbo in tehnologijo. Izpostaviti tudi velja krepitev oz. spodbujanje družbene občutljivosti o pomenu tehnične oziroma tehnološke dediščine kot sestavnega dela nacionalne kulturne dediščine in s tem tudi elementa nacionalnega samozavedanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno