Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Arheologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 
Ključne besede
arheologija, kulturna dediščina, materialna kultura, krajina, poselitev, izraba prostora, kulturne premene, obrtna/industrijska proizvodnja, tehnologija, umetnostna proizvodnja, menjava, promet
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06252  dr. Mihael Budja  Arheologija  Vodja  2001 - 2003  301 
2.  06486  dr. Bojan Djurić  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  373 
3.  13402  mag. Miran Erič  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2002  213 
4.  20950  dr. Andrej Gaspari  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  450 
5.  06250  Darja Grosman  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  84 
6.  02570  dr. Mitja Guštin  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  560 
7.  06245  Milena Horvat  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  85 
8.  16062  Dušan Kramberger  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2001 - 2003  83 
9.  15757  dr. Milan Lovenjak  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  180 
10.  12447  dr. Branko Mušič  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  335 
11.  10759  dr. Predrag Novaković  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  275 
12.  18849  dr. Katarina Katja Predovnik  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  265 
13.  09561  dr. Božidar Slapšak  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  219 
14.  05829  dr. Ljubinka Teržan  Arheologija  Raziskovalec  2001 - 2003  471 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.889 
Povzetek
Raziskovalni program na vrsti prostorskih vzorcev (Kras, Ljubljansko barje, Krško-dobovsko polje, otok Hvar) in posebej še na nekaterih kategorijah materialne kulture (keramika, kamnoseška proizvodnja, kamnita orodja, kovinski izdelki) preverja hipoteze, ki temeljijo na premisi o artikuliranosti različnih vidikov kulture na različnih prostorskih ravneh. Vprašanja, ki se jih loteva, zadevajo nekatere temeljne kulturne premene in procese (neolitizacija), pa poselitev in gospodarsko izrabo prostora, načrtovane krajine (antične limitacije), ter mehanizme obrtne/industrijske proizvodnje in distribucije izdelkov. Nujna orodja, ki jih posamične naloge ob tem vzpostavljajo, so tipologije kategorij materialne kulture, stratigrafske sekvence v obravnavanih regijah, grafični arhivi najdišč in krajin, arhivi keramičnega gradiva in korpusi kamnoseških oz. umetnostnih izdelkov. Posebne pozornosti so deležni postopki pridobivanja in čitanja materialnega oz. terenskega vira, tako nedestruktivni (aerofotointerpretacija, geofizika, sistematični površinski pregledi) kot izkopavalni, pa postopki pridobivanja in razlage virov o naravnem okolju oz. ekofaktov.V arheologiji sta v okviru dominantne kulturnozgodovinske paradigme jasno konceptualizirani in operacionalizirani dve enoti opazovanja: "najdišče" kot temeljni lokus značilnega arheološkega materiala in lokus tistih nekdanjih dejavnosti, ki v arheološkem zapisu puščajo zadostne količine takšnega materiala, in "arheološka kultura" kot področje razprostranjenosti značilnega arheološkega materiala in metafora ljudstva oz. nosilca zgodovinskega dogajanja. Na drugi strani je raziskovanje vidikov kulture, ki se artikulirajo na regionalni ravni, že nekaj časa med najbolj izzivalnimi in inovativnimi, saj vzpostavlja preseke z mnogimi disciplinarnimi polji in izkušnjami. Omogoča povezovanje "najdišč" v nadrejene sklope in sisteme in obravnavo protora oz. krajine bodisi kot nadišča ali kot artefakta. Program torej izhaja iz temeljne premise, da je materialna kultura prostorsko artikulirana in bo zato prostorska organiziranost arheološkega vira (v arheološki zapis preoblikovane preostale materialne kulture) pomenljiva: v postopku razlage te organiziranosti bodo prostorske enote opazovanja prilagajane opazovanim vidikom nekdanje kulture in bodo torej tako po velikosti kot po logiki zamejitve lahko zelo različneDelovne hipoteze raziskav v okviru programa izhajajo iz pričakovanja, da je na ravni tako koncipiranih prostorskih enot mogoče pomenljivo zastaviti vprašanja temeljnih kulturnih premen in procesov, npr. neolitizacije, pa poselitve in gospodarske izrabe prostora, mehanizmov obrtne/industrijske proizvodnje in distribucije izdelkov, pa strukturiranosti in nekaterih vidikov ideološke zgradbe obravnavanih družb.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave v okviru programa zadevajo temeljna vprašanja prostorske artikuliranosti kulture in razmerja med arheološkim virom in nekdanjo kulturo, odtod tudi njihova teoretska relevantnost. Metodološko se naslanjajo na nesporne in uveljavljene postopke arheološkega raziskovanja, obenem pa odpirajo širok prostor eksperimenta in inovacije. So v stalnem dialogu z dogajanjem v konici razvoja raziskovalnih metodologij v svetu, deloma prek evropskih omrežij (COST, CAA, EAA), deloma v okviru formaliziranega bilateralnega sodelovanja (npr. FU Berlin, Innsbruck, Paris 1, Durham, Cambridge, Birmingham, Pisa) ali siceršnjih bogatih mednarodnih stikov raziskovalcev. Vrsta delnih raziskovalnih rezultatov programske skupine nastaja kot rezultat skupnih raziskav z uglednimi tujimi centri (Durham, Cambridge, Besancon, Lyon, Berlin, Dunaj, Graz, Zagreb, Split, Atene). Rezultati so sproti preverjani na mednarodnih kongresih in objavljani v mednarodnih publikacijah. Potrdilo mednarodne relevantnosti programske skupine oz. odmevnosti njenih raziskovalnih rezultatov so tudi gostujoče profesure in predavanja na univerzah v tujini.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina ima zasluge za uveljavitev vrste tehničnih in konceptnih novosti v slovenski arheologiji v zadnjih 15 letih in za vzdrževanje stikov z razvojem ne le v srednjeevropski temveč tudi v drugih arheoloških populacijah v svetu, in te izkušnje so v polni meri vgrajene v metodološke zastavke programa. Mnoge inovacije te skupine so vgrajene v programsko zasnovo projekta Centra za terensko arheologijo v ustanavljanju, ki povezuje vse tri raziskovalne organizacije s področja arheologije in je dobil potrebno podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo, pa Ministrstev za kulturo, okolje in prostor, ter šolstvo in šport. Tehtnost usmeritve kažejo tudi aplikativne izpeljave kot je sedaj že uveljavljena in uspešna metodologija predhodnih arheoloških raziskav v okviru avtocestnih projektov, pa pripravljana metodologija regionalnih raziskav za potrebe prostorskega planiranja in metodologija za nedestruktivne raziskave na najdiščih za potrebe evidence zamejitve zaščitenih območij. Te izpeljave so posebej pomembne za varovanje in valorizacijo arheološke kulturne dediščine v Sloveniji. Poglavitni cilj programa je seveda proizvodnja novega znanja oziroma odpiranje novih možnosti tolmačenja in razumevanja procesov in stanj v preteklosti. V sozvočju z ostalimi raziskovalnimi skupinami na tem disciplinarnem področju si tu prizadevamo za upoštevanje širokega prostoskega konteksta (makroregionalnega, evropskega, sredozemskega, evrazijskega) pri razlagah arheoloških zapisov v Sloveniji. Skupina si prizadeva tudi za razumevanje kontekstov, v katerih so se in se generirajo arheološke razlage in teorije, za razumevanje njihove kulturne i ideološke pogojenosti, pa tudi političnih zlorab v preteklosti. Tovrstna osvobajajoča samorefleksija stroke je nujna za uravnovešeno in produktivno zgodovinsko samozavedanje in je zato lahko za ta prostor še posebej pomembna.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno