Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Arheologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 
H341  Humanistične vede  Prazgodovina 
H510  Humanistične vede  Keltski jeziki in književnosti 
Ključne besede
arheologija, arheometrija, kulturna dediščina, materialna kultura, kulturne premene in procesi, kronološke sekvence, kulturna krajina, poselitevene mreže, paleookolje, tehnologija, obrt in industrijska proizvodnja, umetnostna proizvodnja, promet in trgovina, arheološka teorija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06252  dr. Mihael Budja  Arheologija  Vodja  2004 - 2008  301 
2.  29357  dr. Vojka Cestnik  Humanistika  Mladi raziskovalec  2008  34 
3.  25574  dr. Matija Črešnar  Humanistika  Mladi raziskovalec  2008  477 
4.  06486  dr. Bojan Djurić  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  373 
5.  28536  dr. Milan Hornak  Arheologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  46 
6.  15757  dr. Milan Lovenjak  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2006  181 
7.  22585  dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik  Humanistika  Raziskovalec  2008  454 
8.  10759  dr. Predrag Novaković  Arheologija  Raziskovalec  2005 - 2008  275 
9.  15245  dr. Simona Petru  Arheologija  Raziskovalec  2005 - 2008  105 
10.  18849  dr. Katarina Katja Predovnik  Arheologija  Raziskovalec  2005 - 2008  266 
11.  09561  dr. Božidar Slapšak  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  219 
12.  05829  dr. Ljubinka Teržan  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  474 
13.  25586  dr. Andreja Žibrat Gašparič  Arheologija  Mladi raziskovalec  2008  46 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.332 
Povzetek
Raziskovalni program zadeva temeljna razmerja med arheološkimi viri in nekdanjimi kulturami. Ukvarja se z vprašanji populacijske, prostorske, kronološke in tipološke artikuliranosti kultur in procesov ter njihovo umestitvijo v okoljske premene. Artefakte in ekofakte obravnavamo kot nosilce kompleksnih podatkov o razvoju tehnologij in izrabi naravnih virov, kulturnih, gospodarskih in naravnih procesov ter podepozitnih dejavnikov. Posebno pozornost namenjamo nedestruktivnim postopkom pridobivanja in branja zapisov na strukturnih ravneh artefakta, najdišča in naselbinskega kompleksa. Program vzpostavlja preseke z mnogimi disciplinarnimi polji in raziskovalnimi pristopi. Orodja, ki jih posamične naloge ob tem oblikujejo in uporabljajo, so vezana na stratigrafske, kronološke in kulturne sekvence v obravnavanih regijah, na grafične arhive najdišč in krajin, na keramične arhive in arhive kamnitih orodij, arhive kamnin ter korpuse kamnoseških in umetnostnih izdelkov, na radiokarbonske datacijske postopke, na analize stabilnih izotopov, metalografsko in rentgensko spektrometrijo, itd. Posebej velja poudariti kohezivna orodja za integracijo podatkovnih plasti in njihovo vizualizacijo. V program je vgrajena trajna skrb za razvojno-metodološki in teoretsko-spoznavni vidik arheološkega raziskovalnega dela. Raziskovalna skupina razvija nove teoretske, metodološke in analitske pristope v humanistiki ter vzpostavlja kontinuiran prenos znanja in aplikacijo tehnologij in tehnik umeščenih v naravoslovje. Raziskovalni program je neposredno povezan z mednarodnimi raziskovalnimi projekti, ki jih vodijo ali sovodijo članice in člani raziskovalne skupine.
Pomen za razvoj znanosti
V raziskovalnem programu zagotavljamo trajno skrb za razvoj metodologij in tehnik arheološkega zajemanja in analiziranja podatkov ter razvoj in aplikacijo modernih interpretativnih konceptov in modelov. Trajna skrb za razvoj slovenske strokovne terminologije je vgrajena v okvir razvijanja in posredovanja standardov arheološkega raziskovalnega dela. Meddisciplinarna naravnanost programa in izkazana umeščenost v mednarodna raziskovalna omrežja omogoča stalno refleksijo in razmislek o spoznavnih možnostih in učinkih sodobnega arheološkega raziskovanja v Sloveniji. Moderni postopki daljinskega zaznavanja (LiDAR) in nove tehnike datiranja (AMS C14) omogočajo relevantne pojasnitve nastanka in oblikovanja kulturnih krajin. Razvoj metodologij in postopkov arheološkega terenskega raziskovalnega dela in geofizikalnih prospekcij, geoelektričnega kartiranja, magnetnih meritev, georadarskih meritev in tridimenzionalnega laserskega skeniranja površja zagotavljajo izjemne možnosti oblikovanja komplementatnih baz podatkov in integrativno pojasnjevanja arheoloških zapisov. V programu razvijamo GIS orodija v arheologiji, ki poleg funkcionalne in ekonomske, omogačajo tudi kognitivni vidik prostora. Meddisciplinarna obravnava artefaktnih zbirov in najdiščnih kontekstov vzpostavlja trajno sodelovanje med humanistiko in naravoslovnimi znanostmi. S programom vzpostavljamo novo podatkovno in intepretativno infrastrukturo, ki bo zagotovo pomembno prispevala k mednarodnim znanstvenim diskusijam o teoretsko-spoznavnih vsebinah arheoloških raziskav, razvoju interpretativnih konceptov in modelov. V programu nastajajo aktualne in relevantne pojasnitve kulturnih in kognitivnih vidikov artefaktnih zbirov in krajin ter, okoljskih, poselitvenih, socialnih, gospodarskih in drugih dinamik v prazgodovinskih obdobjih, v rimskih provincah in v srednjeveškem in novoveškem obdobju.
Pomen za razvoj Slovenije
S programom smo zagotovili kontinuirano pridobivanje novih znanj in možnosti razumevanja in interpretiranja procesov in stanj v naši preteklosti. Rezultati raziskav so pomembni za splošni kulturni razvoj Slovenije in nacionalno identiteto. Rezultati bistveno dopolnjujejo sedanjo vednost o preteklih kulturah in oblikah poselitve, organizaciji prostora, klimatskih spremembah in populacijskih trajektorijah območju današnje Slovenije. V nekaterih segmentih smo vzpostavili nove pojasnitve preteklega dogajanja, ki presegajo nacionalni okvir in omogočajo nov razmislek o oblikovanju evropskih kultur in civilizacijskih premen. Raziskovalni program je zagotovo prispeval k prepoznavnosti slovenske arheološke znanosti v mednarodnih okoljih. Razvoj in integracija novih metod odkrivanja in vrednotenja najdišč in arheološke krajine, odkritja novih najdišč ali vsaj njihova natančnejša kulturna in časovna opredelitev je pripomogla k razvoju varovanja kulturne dediščine v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Tu smo poudarili celovito obravnavo arheološkega zapisa in pomen primarnih kontekstov. Pomen razvoja nedestruktivnih arheoloških metod, stratigrafskih izkopavanj in vzpostavljanja relevantnih ter aktualnih podatkovnih zbirov je namreč ključen pri učinkoviti zaščiti arheološke dediščine in njenem umeščanju v prostorsko načrtovanje. Tehtnost naše usmeritve kažejo uspešne aplikativne izpeljave v okviru avtocestnih projektov, gradnjah elektrarn in pri prostorskem planiranju ter izdelavah evidenc kulturnih spomenikov in varovanih območij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno