Projekti / Programi
Etimološki slovar slovenskega jezika
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H353 |
Humanistične vede |
Leksikologija |
| H380 |
Humanistične vede |
Primerjalno jezikoslovje |
| H370 |
Humanistične vede |
Imenoslovje |
SLOVENŠČINA, ETIMOLOGIJA, PRIMERJALNO JEZIKOSLOVJE, SLOVAR
2
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
05792 |
dr. Metka Furlan |
Jezikoslovje |
Vodja |
2001 - 2003 |
386 |
| 2. |
21451 |
dr. Simona Klemenčič |
Humanistika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
187 |
| 3. |
04617 |
dr. Marko Snoj |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
501 |
Organizacije (1)
Povzetek
Etimološki slovar slovenskega jezika sistematično in slovarsko pregledno etimološko in primerjalnojezikoslovno razlaga slovensko knjižno, narečno in tudi le historično dokumentirano občno in lastnoimensko besedje. Razlage posameznih leksemov so podane na podlagi kritične sinteze že obstoječih interpretacij, tem pa so v mnogih primerih dodani tudi novi argumenti za boljše pa tudi povsem nove rešitve. Program ustvarja kritično sintezo o etimološki in primerjalnojezikoslovni raziskanosti slovenskega leksikona, ki bo zlasti pokazala na specifičnost (formalno in pomensko) slovenskega besedja v odnosu do slovanskega in drugega indoevropskega.Ker se je v preteklosti izkazalo, da je kvaliteta etimološke in primerjalnozgodovinske raziskanosti celotnega slovenskega leksikalnega fonda zaradi genetične specifičnosti slovenščine odvisna od števila v raziskave vključenih jezikovnih ravnin (sinhrona slovenščina, narečna slovenščina, historična slovenščina, predhistorična slovenščina, predslovenščina, narečna slovanščina, praslovanščina, baltoslovanščina, indoevropščina, narečna indoevropščina, praindoevropščina) in zato torej tudi števila posameznih jezikov, je raziskovalni program za razliko od večine drugih slovanskih in evropskih nacionalnih etimoloških slovarjev koncipiran tako, da sledi razvoju/nastanku posameznih leksikalnih enot od njihove izpričbe v slovenščini pa tja do njihovega prvotnega formalnega (in ne le pomenskega) nastanka. Tak koncept proizvaja jezikoslovna znanja, ki so večplastno informativna za slovenski jezikovni prostor in širše.
Pomen za razvoj znanosti
Program sintetizira dosedanja in hkrati ustvarja nova jezikoslovna znanja o formalnem in pomenskem konstituiranju slovenskega občno- in lastnoimenskega leksikalnega fonda in tako posredno ustvarja tudi jezikoslovne informacije o nastanku samega slovenskega jezika = lingvogeneza slovenščine. Vsa ta znanja o slovenščini so neizogibno potrebna pri etimološkem in primerjalnozgodovinskem raziskovanju bližje sorodnih slovanskih pa tudi širše sorodnih drugih indoevropskih jezikov, kot tudi pri enakem raziskovanju nesorodnih jezikov (npr. madžarščina), kadar gre za medsebojne jezikovne vplive. Raziskovalni dosežki predlaganega programa so zato pomemben vir informacij za evropska nacionalna primerjalna jezikoslovja (germanistika, romanistika, kroatistika itd.) kot tudi za indoevropeistiko nasploh. Raziskovalne skupine in posamezniki v Evropi in širše, ki jezik obravnavajo z etimološkega in primerjalnozgodovinskega vidika, so že do sedaj črpale informacije, ki jih nudi publikacija Etimološki slovar slovenskega jezika, in tudi v prihodnje od nas pričakujejo, da jih bomo kontinuirano posredovali s sprotnim publiciranjem in sintetično v omenjeni publikaciji.
Pomen za razvoj Slovenije
Etimološki slovar slovenskega jezika je pomemben dejavnik pri ustvarjanju vedenja o naši materialni in duhovni kulturi in hkrati pomemben vir jezikoslovnih informacij domačim in tujim lingvistom v posameznih raziskovalnih centrih v Evropi in širše. Za Slovenijo je zato predlagani program pomemben za reprezentacijo slovenske znanosti navzven (uporabnost informacij za tuje jezikoslovce), hkrati pa so rezultati programa neizogiben vir informacij za posamezne druge domače specialne jezikoslovne (npr. sinhrona in (pred-)historična dialektologija, terminologija itd.) in nejezikoslovne vede (npr. arheologija, zgodovina, pravo itd.). Informacije, ki jih tak raziskovalni program ustvarja, so temeljni vir za pretvorbe v poljudnoznanstvene namene in torej dobrodošle tudi delavcem, ki se ukvarjajo s kulturno omiko prebivalstva (šola, mediji ipd.)..
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
