Projekti / Programi
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
sodobna in zgodovinska slovenska leksika, besedotvorje, skladnja, terminologija, besedje, leksika, leksem, leksikologija, leksikografija, razlagalni splošni/specializirani/terminološki slovarji, eno- in večjezični slovarji, pomenske razlage, eno- in večbesedna slovarska gesla in podgesla, geslovniki, slovarski sestavki, listkovno slovarsko gradivo, zbirke elektronskih besedil; termin, slovenska terminologija, terminografija, botanični slovar, splošni tehniški slovar, gledališki slovar, geografski slovar, pravnozgodovinski slovar, umetnostnozgodovinski slovar, lesarski slovar, čebelarski slovar, gemološki slovar, slovaropisni priročnik, priročnik za tehnike; dialektologija, slovenska narečja, lingvistični (jezikovni) atlas, fonetika, fonologija, fonološki opis, narečni slovar, naglas, tonematika, fonoteka, narečne gradivske zbirke; etimologija, etimološki slovar, primerjalno jezikoslovje,
Raziskovalci (31)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program obsega na podlagi edine in edinstvene klasične in elektronske gradivske baze nastajajoča slovarska in monografska jezikoslovna dela s področja sodobnega slovenskega knjižnega jezika, slovenske strokovne terminologije, atlase in slovarje s področja dialektologije slovenskega jezika, zgodovinske slovarje slovenskega jezika in pripadajoča monografska dela, etimološki slovar slovenskega jezika ter izgradnjo korpusa slovenskega jezika, kakor je smiselno in nujno za izdelavo inštitutskih slovarskih del in širše. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih del, še zlasti za pripravo in izdelavo slovarjev sodobnega knjižnega jezika in strokovnih terminoloških slovarjev, predstavlja infrastrukturna dejavnost (raziskovalna in iz te posledično nastale in nastajajoče ustrezne gradivske zbirke, klasične in v večji meri elektronske), vključena v sklop t. i. Naravne in kulturne dediščine ZRC SAZU.
Za slovarsko delo je potrebna poleg obvladovanja slovaropisnih metod široka jezikoslovna razgledanost, ki vključuje znanje slovnice, poznavanje jezikoslovnih teorij, še zlasti pa jezikoslovnega področja, ki mu slovar pripada. Končno velja posebej izpostaviti, da slovarsko delo izrazito zahteva skupinsko leksikološko-leksikografsko reševanje jezikovnih/jezikoslovnih vprašanj in aplikativni prenos jezikovnega/jezikoslovnega vedenja v slovarsko prakso.
Slovarsko delo pri enojezičnih razlagalnih slovarjih slovenskega jezika zahteva stalno sledenje najnovejšim jezikoslovnim ugotovitvam in njihovo praktično preverjanje oz. uresničevanje. Slovarska dela in slovarji so izrednega pomena za posodobitev, utrditev in širitev jezikovne kulture na slovenskih tleh, obenem pa nujna potreba za slovensko razpoznavnost pri delovanju v Evropski uniji.
Program obsega interdisciplinarno raziskovanje slovenske terminologije in terminografije s stališča besedotvorja, stilistike, pomenoslovja, primerjalnega jezikoslovja, izdelavo slovenskega slovaropisnega priročnika in jezikovnega priročnika za tehnike, izdelavo poimenovalnega sistema in večjezičnih, normativnih, razlagalnih slovarjev.
Sinhrone in diahrone raziskave slovenskih narečij na vsem slovenskem etničnem prostoru so usmerjene v izdelavo jezikovnih atlasov (slovenskega, slovanskega, evropskega) in narečnih slovarjev, v monografske opise krajevnih govorov ali narečij, v preučevanje zgodovine dialektologije ter v oblikovanje narečnih gradivskih zbirk. Cilj raziskav tega obdobja je izpolnjevati obveznosti pri mednarodnih projektih (Slovanski in Evropski lingvistični atlas), zaključiti pripravljalna dela za Slovenski lingvistični atlas in povečati gradivske zbirke.
Sistematično in kontinuirano raziskovanje izvora in etimologije celotnega slovenskega izraznega fonda (občnega in imenskega) omogoča poleg dokončanja etimološkega slovarja slovenskega jezika tudi nastanek monografskih prikazov. Končni rezultat vsakokratne analize slovenske besede je sintetični prikaz v obliki geselskega članka, iz katerega je razvidno, kako je beseda izpričana/živa v slovenskem jeziku (sinhrono in diahrono), kako je vanj prišla, sorodnost besed v drugih slovanskih jezikih, na podlagi katerega besedotvornega vzorca je nastala in kaj je prvotno pomenila.
Med aktualne, dolgoročne naloge slovenskega zgodovinskega slovaropisja spada priprava slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja oz. slovarja, ki prikazuje slovenski knjižni jezik v času njegovega nastanka. V pripravi je integralni popis besedja, uporabljenega v protestantskih delih 16. stoletja.
Izhodišče raziskave besedilnega korpusa slovenskega jezika so novejši dosežki kvantitativnega jezikoslovja svetovnih jezikov, predvsem angleškega, ter primerljivi rezultati, dobljeni z dosedanjimi raziskavami slovenskih besedilnih in leksikografskih elektronskih zbirk.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju vključuje izdelavo temeljnih in specializiranih slovarskih del ter jezikoslovnih študij s področja: SODOBNEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, SLOVENSKE STROKOVNE TERMINOLOGIJE, SLOVENSKEGA NAREČJESLOVJA, ZGODOVINE SLOVENSKEGA JEZIKA, ETIMOLOGIJE in ONOMASTIKE ter JEZIKOVNIH TEHNOLOGIJ. Dela, ki jih izvaja programska skupina, so temeljna in ključna za razvoj vseh strok, ki kot predmet obravnavajo (tudi) slovenščino, torej zlasti za slovenistiko, slavistiko in primerjalno ter splošno jezikoslovje. Interes za naša leksikološka in leksikografska spoznanja ter njihove rezultate kažejo uporabniki vseh funkcijskih zvrsti jezika, z jezikoslovnega vidika pa te rezultate za primerjavo in nadgradnjo uporabljajo zlasti posamezniki in institucije s področja znanosti, kulture in šolstva, tako doma kakor v tujini. Slovarska dela pripomorejo k hitrejšemu razvoju novejših smeri znotraj jezikoslovja; nujno leksikološko in leksikografsko znanje bistveno pripomore k razvoju jezikoslovnih tehnologij. Slovaropisje daje veliko splošnega jezikoslovnega znanja in omogoča ustrezno metodološko izpopolnjevanje. Področje normativistike prispeva k boljši dostopnosti konkretnih pravopisnih rešitev in k hitrejšemu razvoju jezikovnih orodij, ki bodo v pomoč slovenskim uporabnikom pri vsakdanjem delu, npr. črkovalniki, prevajalniki. Terminološki slovarji skrbijo za slovenskost posameznih strok in za njihov razvoj v domačem jeziku. Ker so praviloma večjezični, omogočajo mednarodno znanstveno in strokovno sodelovanje, pa tudi posredovanje slovenskih raziskovalnih dosežkov v tujejezična okolja in obratno. Slovenska narečja so zaradi specifične lege etničnega prostora v okviru slovanskega jezikoslovja izredno povedna in mnogokrat vir za osvetlitev zgodovine marsikaterega jezikovnega pojava. Prav tako so izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske družine. Posebno pozornost v okviru akcentologije zahteva ohranitev tonematike v delu slovenskih narečij, kar predstavlja pomemben vir za zelo aktualno rekonstrukcijo slovanske, baltoslovanske in praindoevropske paradigmatske akcentologije. Jezikoslovna znanja raziskav bodo uporabna pri nadaljnjem etimološkem in onomastičnem raziskovanju slovenskega jezika, pa tudi drugih slovanskih in indoevropskih jezikov. Raziskovalni dosežki so vir informacij za evropska nacionalna primerjalna jezikoslovja in za indoevropeistiko nasploh, ne glede na to, v katerem centru po svetu se izvajajo raziskave. So tudi vir informacij drugim specializiranim jezikoslovnim področjem, kot so dialektologija, terminologija, slovnica, pravopis, in nejezikoslovnim vedam, npr. arheologiji, zgodovini, pravu, etnologiji. Slovar jezika protestantskih piscev 16. stoletja bo z obvestilno razsežnostjo, ki jo omogočajo popolni izpisi, in z izvirnimi prikazovalnimi načini kot metodološki zgled služil tudi drugim narodom. Osnovni pomen rezultatov raziskave v širšem merilu je priprava pomembnega dela bazične infrastrukture, nujno potrebne pri razvoju nadgradnih znanstvenih disciplin, kakršne so strojno prevajanje, strojno razumevanje naravnega jezika, sinteza in prepoznavanje govora. Drugi pomen raziskave je obogatitev svetovnih, v zadnjem času predvsem spletno dostopnih jezikovnih virov z zanimivim in primerljivo uporabnim primerom fleksijsko bogatega jezika.
Pomen za razvoj Slovenije
Široka uporabnost rezultatov slovenističnega slovaropisja ob dejstvu, da slovenska nacionalna identiteta v prvi vrsti stoji na jeziku, ne dopušča, da bi slovenistično slovaropisje vrednostno enačili z vsemi drugimi jezikoslovji in vedami, temveč mu je treba priznati pomen temeljne nacionalne vrednosti, torej vrednote. Programska skupina večinoma izvaja dolgoročnejše slovaropisne projekte, ki bi jih Slovenci že morali imeti, kot jih imajo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Poljaki, pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in posledično ustreznih kadrov še vedno nimamo. Slovarska dela predstavljajo osnovni pripomoček za ustrezno zvrstno (socialnofunkcijsko) rabo slovenskega jezika na vseh ravneh sporazumevanja: pri vsakodnevnem pisanju in govoru, v javnih občilih, v gospodarstvu, v javni upravi, v šolstvu, znanosti in kulturi. Slovarji na sodoben način prikazujejo našo najdragocenejšo kulturno dediščino, jezik, v taki obliki, da so rezultati pregledno uporabni tako v vsakdanjem življenju kakor tudi v znanstvene namene. Omogočajo višjo raven vsakozvrstnega komuniciranja, hkrati pa so mednarodni pokazatelj jezikovne in sploh izobrazbeno-kulturne ozaveščenosti na nacionalni ravni. S tega vidika pripomorejo tudi k enakovrednemu obravnavanju slovenskega jezika v mednarodnih krogih. Razvitost posameznega jezika se meri tudi s številom različnih slovarskih del. Slovenščina se v tem pogledu nahaja med srednje razvitimi. Z izdelavo načrtovanih slovarjev se bo na tej lestvici povzpela, s čimer se bo povečala njena razpoznavnost v svetu. Slovarji bodo kot učni pripomočki uporabni na vseh ravneh našega šolskega izobraževanja, sodelovanje mladih raziskovalcev pri njihovi izdelavi pa je prvovrstna izkušnja ne samo za prihodnje slovaropisce, temveč tudi za prihodnje jezikoslovce drugih usmeritev. Urejeno strokovno izrazje je temelj vsake stroke v vseh treh njenih pojavnih oblikah, v gospodarstvu, v vzgoji kadrov in v znanosti. Najpreglednejši prikaz stanja izrazja posamezne stroke je terminološki slovar, ki dokumentira obstoječe stanje in vzdržuje normativnost slovenskega knjižnega strokovnega jezika. Z evidentiranjem slovenskih strokovnih poimenovanj slovarji prispevajo k ohranjanju bogastva naravne in kulturne dediščine, s tem pa tudi k utrjevanju slovenske nacionalne identitete. Razvoj zavesti o zvrstni raznolikosti slovenskega jezika, raziskave njegove najbolj intimne zvrsti, narečja, in njegova sopostavitev s slovanskim in evropskim prostorom nujno vplivajo na kulturni razvoj posameznika in družbe. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU skozi desetletja pridobiva in hrani edinstvene narečne gradivske zbirke s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, ki so prava zakladnica kulturne dediščine. Znanstveno analizirane in strokovno predstavljene domači in tuji javnosti utrjujejo in krepijo nacionalno identiteto. Poznavanje izvora in razvoja lastnega jezika in lastnega besedja je nedvomno bistveni dejavnik pri utrjevanju nacionalne identitete, saj je poznavanje lastnih korenin pogoj za zdravo samozavest naroda in njegovo uspešno in enakopravno sobivanje v evropskem in širšem prostoru. Raziskave so tudi eden od virov za poljudnoznanstvene prikaze, kar je uporabno predvsem v šolah in različnih medijih. Družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije bo veliko perspektivnejši, če bo mogoče tudi nadalje učinkovito uporabljati materinščino. Načrtovane raziskave bodo zmanjšale napor, potreben za pripravo neoporečnih besedil v slovenščini. Spremljanje stanja pri besedju slovenščine kot maternega jezika, predvsem stopnje prevzetosti besedja in specifike tvorjenosti novega besedja, sprotno ugotavljanje in beleženje raznolikosti, pestrosti in živosti le-tega je eden pomembnih elementov pri utrjevanju nacionalne identitete. K temu nedvomno prispeva tudi odkrivanje in prepoznavanje zanimivih besednih pojavov, ki omogočajo primerjavo s pojavi v svetovnih jezikih in krepijo zavest o enakovrednosti našega jezika z njimi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
