Projekti / Programi
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
sodobna in zgodovinska slovenska leksika, besedotvorje, skladnja, terminologija, besedje, leksika, leksem, leksikologija, leksikografija, razlagalni splošni/specializirani/terminološki slovarji, eno- in večjezični slovarji, pomenske razlage, eno- in večbesedna slovarska gesla in podgesla, geslovniki, slovarski sestavki, listkovno slovarsko gradivo, zbirke elektronskih besedil; termin, slovenska terminologija, terminografija, botanični slovar, splošni tehniški slovar, gledališki slovar, geografski slovar, pravnozgodovinski slovar, umetnostnozgodovinski slovar, lesarski slovar, čebelarski slovar, gemološki slovar, slovaropisni priročnik, priročnik za tehnike; dialektologija, slovenska narečja, lingvistični (jezikovni) atlas, fonetika, fonologija, fonološki opis, narečni slovar, naglas, tonematika, fonoteka, narečne gradivske zbirke; etimologija, etimološki slovar, primerjalno jezikoslovje,
Raziskovalci (45)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program obsega na podlagi edine in edinstvene klasične in elektronske gradivske baze nastajajoča slovarska in monografska jezikoslovna dela s področja sodobnega slovenskega knjižnega jezika, slovenske strokovne terminologije, atlase in slovarje s področja dialektologije slovenskega jezika, zgodovinske slovarje slovenskega jezika in pripadajoča monografska dela, etimološki slovar slovenskega jezika ter izgradnjo korpusa slovenskega jezika, kakor je smiselno in nujno za izdelavo inštitutskih slovarskih del in širše. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih del, še zlasti za pripravo in izdelavo slovarjev sodobnega knjižnega jezika in strokovnih terminoloških slovarjev, predstavlja infrastrukturna dejavnost (raziskovalna in iz te posledično nastale in nastajajoče ustrezne gradivske zbirke, klasične in v večji meri elektronske), vključena v sklop t. i. Naravne in kulturne dediščine ZRC SAZU.
Za slovarsko delo je potrebna poleg obvladovanja slovaropisnih metod široka jezikoslovna razgledanost, ki vključuje znanje slovnice, poznavanje jezikoslovnih teorij, še zlasti pa jezikoslovnega področja, ki mu slovar pripada. Končno velja posebej izpostaviti, da slovarsko delo izrazito zahteva skupinsko leksikološko-leksikografsko reševanje jezikovnih/jezikoslovnih vprašanj in aplikativni prenos jezikovnega/jezikoslovnega vedenja v slovarsko prakso.
Slovarsko delo pri enojezičnih razlagalnih slovarjih slovenskega jezika zahteva stalno sledenje najnovejšim jezikoslovnim ugotovitvam in njihovo praktično preverjanje oz. uresničevanje. Slovarska dela in slovarji so izrednega pomena za posodobitev, utrditev in širitev jezikovne kulture na slovenskih tleh, obenem pa nujna potreba za slovensko razpoznavnost pri delovanju v Evropski uniji.
Program obsega interdisciplinarno raziskovanje slovenske terminologije in terminografije s stališča besedotvorja, stilistike, pomenoslovja, primerjalnega jezikoslovja, izdelavo slovenskega slovaropisnega priročnika in jezikovnega priročnika za tehnike, izdelavo poimenovalnega sistema in večjezičnih, normativnih, razlagalnih slovarjev.
Sinhrone in diahrone raziskave slovenskih narečij na vsem slovenskem etničnem prostoru so usmerjene v izdelavo jezikovnih atlasov (slovenskega, slovanskega, evropskega) in narečnih slovarjev, v monografske opise krajevnih govorov ali narečij, v preučevanje zgodovine dialektologije ter v oblikovanje narečnih gradivskih zbirk. Cilj raziskav tega obdobja je izpolnjevati obveznosti pri mednarodnih projektih (Slovanski in Evropski lingvistični atlas), zaključiti pripravljalna dela za Slovenski lingvistični atlas in povečati gradivske zbirke.
Sistematično in kontinuirano raziskovanje izvora in etimologije celotnega slovenskega izraznega fonda (občnega in imenskega) omogoča poleg dokončanja etimološkega slovarja slovenskega jezika tudi nastanek monografskih prikazov. Končni rezultat vsakokratne analize slovenske besede je sintetični prikaz v obliki geselskega članka, iz katerega je razvidno, kako je beseda izpričana/živa v slovenskem jeziku (sinhrono in diahrono), kako je vanj prišla, sorodnost besed v drugih slovanskih jezikih, na podlagi katerega besedotvornega vzorca je nastala in kaj je prvotno pomenila.
Med aktualne, dolgoročne naloge slovenskega zgodovinskega slovaropisja spada priprava slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja oz. slovarja, ki prikazuje slovenski knjižni jezik v času njegovega nastanka. V pripravi je integralni popis besedja, uporabljenega v protestantskih delih 16. stoletja.
Izhodišče raziskave besedilnega korpusa slovenskega jezika so novejši dosežki kvantitativnega jezikoslovja svetovnih jezikov, predvsem angleškega, ter primerljivi rezultati, dobljeni z dosedanjimi raziskavami slovenskih besedilnih in leksikografskih elektronskih zbirk.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati programske skupine so pomembni za razvoj slovenistične znanosti v sinhronem in diahronem vidiku, in sicer z obeh vidikov tudi diastratično in diatopično. Podajajo teoretske ugotovitve in interpretirane podatke o domala vseh plasteh slovenskega jezika na način, ki omogoča nadaljnje raziskave. Pomembni so tudi za razvoj primerjalnega slovanskega in indoevropskega jezikoslovja, saj prinašajo interpretacijo slovenskega gradiva tako, da je to gradivo pripravljeno za širšo obravnavo pri raziskovalcih drugih, zlasti sorodnih in sosednjih jezikov. Rezultati vplivajo tudi na razvoj tistih strok, za katere smo v sodelovanju z zunanjimi področnimi strokovnjaki pripravili terminološke slovarje in druge terminološke priročnike.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe (3. člen Ustave Republike Slovenije), za slovenski narod pa je značilno, da ga v prvi vrsti opredeljuje prav jezik. Slovenščina je uradni jezik Republike Slovenije in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Programska skupina kontinuirano skrbi za opremljenost slovenskega jezika s temeljnimi jezikovnimi priročniki, kot so slovar knjižnega jezika, pravopisni, etimološki, zgodovinski, narečni in terminološki slovarji ter lingvistični atlasi, ob tem pa jezikovni skupnosti zagotavlja tudi referenčno splošnojezikovno in terminološko svetovanje. Vse to daje na voljo v sodobni spletni obliki, s čimer na eni strani zagotavlja razvoj slovenskega jezika v vseh pojavnih oblikah, na drugi pa slovenščino kot kulturni jezik z bogato tradicijo umešča v krog drugih kulturnih jezikov osrednjeevropskega prostora.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
