Projekti / Programi
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
sodobni, terminološki, zgodovinski, narečni, etimološki slovarji; leksikologija, leksikografija, normativni priročnik, leksikalna baza, jezikovni atlas, etimologija, toponimija, dialektologija, terminologija, terminografija, zgodovinsko jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, jezikovne tehnologije
Raziskovalci (54)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je edina slovaropisna programska skupina v državi in hkrati edina skupina, ki sistematično in načrtno že sedmo desetletje skrbi za opremljenost slovenskega jezika s temeljnimi slovarskimi in drugimi jezikovnimi opisi.
Glavni cilj programske skupine na področju leksikologije in normativistike sodobnega knjižnega jezika, terminologije, dialektologije, etimologije in onomastike ter zgodovine slovenskega jezika bo v naslednjem programskem obdobju priprava naslednjih temeljnih slovarskih oziroma normativnih del: Slovar sodobnega slovenskega (knjižnega) jezika 1, Pravopisni priročnik in pripadajoči slovar 1, Slovar sinonimov slovenskega jezika, Pravni terminološki slovar, Terminološki slovar agronomije, Terminološki slovar živinoreje, Terminološki slovar armiranobetonskih konstrukcij, Terminološki slovar tiflopedagogike, Splošni tehniški slovar, drugi in tretji zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa, osmi zvezek fonetično-gramatične serije Slovanskega lingvističnega atlasa, Novi etimološki slovar slovenskega jezika 1: živali, Toponimija vzhodne Tolminske ter prvi in drugi zvezek Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V naslednjem obdobju bo skupina pripravila prosto dostopen integralni portal leksikalnih in drugih podatkovnih baz ter priročnikov na Inštitutu, ki bo tako znanstvenemu kot strokovnemu in splošnemu uporabniku omogočal hkratno pregledovanje podatkov. Vzpostavila bo sistem čim boljšega povezovanja različnih del znotraj raziskovalnega programa. Izkoristila bo možnosti spletnega objavljanja slovarjev in priročnikov (sprotno objavljanje, povezovanje rezultatov iz različnih virov). Ob tem bo ohranila nemoteno izdelovanje temeljnih slovenističnih del ter normativno in vsebinsko korektnost svojih del. Raziskovala bo jezikoslovno problematiko, kot jo sproti zahteva izdelovanje temeljnih del, in vzpostavila čim boljše sodelovanje z zainteresirano javnostjo pri identificiranju aktualnih jezikoslovnih problemov. Poleg tega bo sledila najnovejšim možnostim, ki jih ponuja tehnološki razvoj, ter se povezovala z različnimi jezikovnotehnološkimi centri. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih in geolingvističnih del predstavlja infrastrukturna dejavnost, vključena v sklop Naravna in kulturna dediščina ZRC SAZU. Programska skupina s svojimi prioritetami sledi Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki jo je 15. julija 2013 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Predstavljeni program prinaša najpotrebnejše temeljne raziskave slovenskega jezika v diahronem in sinhronem razvoju ter predvideva izdelavo trenutno najpotrebnejših slovarjev z vseh področij raziskav slovenskega jezika.
Pomen za razvoj znanosti
Dela, ki jih izvaja programska skupina, so temeljna in ključna za razvoj vseh strok, ki kot predmet obravnavajo (tudi) slovenščino, torej zlasti za slovenistiko, slavistiko in primerjalno ter splošno jezikoslovje. Smo edini center na svetu, ki sistematično skrbi za temeljne priročnike in temeljne raziskave vseh področij slovenskega jezika in pri tem ne izhaja iz ožjih raziskovalnih interesov posameznih raziskovalcev, ampak predvsem iz dejanskih potreb s slovenskim jezikom povezanih znanosti. Pomen našega programa za razvoj znanosti je zato zelo velik. Glede na citiranost in uporabljanost rezultatov naših raziskav doslej lahko utemeljeno sklepamo, da bodo rezultati dela programske skupine v naslednjem obdobju predstavljali izhodišče za vse druge raziskave slovenskega jezika. Še posebej velika prednost naših raziskav bo prosta dostopnost v okviru enotnega spletnega portala, ki bo omogočal mednarodni javnosti čim lažji dostop do najraznovrstnejših podatkov.
Načrtovane leksikalne podatkovne baze sodobnega knjižnega jezika in iz njih izhajajoči jezikovni priročniki bodo izdelani z vidika zanesljivosti in čim večje informativnosti. Ker bodo v njih izkazane normativne usmeritve potrjene s strani medinstitucionalnega nacionalnega standardizacijskega telesa, bodo predstavljali temeljni referenčni vir za raziskave, povezane s sodobnim slovenskim jezikom, obenem pa bodo imeli neposreden vpliv na jezik v šolstvu in znanosti. Opravili bomo eno najbolj celostnih jezikoslovnih raziskav sodobnega jezika (od večjih problemov ostane le še analiza govorjenega jezika), s čimer bomo odločilno vplivali na razvoj različnih smeri slovenskega jezikoslovja ter na druga slovaropisna dela, ki se bodo naslanjala na naše temelje. Nastale večnamenske podatkovne baze bodo obenem izhodišče za nadaljnje jezikoslovne raziskave ter za razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino.
Načrtovana dela s področja terminologije bodo imela velik pomen za področja, katerih terminologijo urejajo, uporabna pa bodo – kot lahko trdimo na podlagi dosedanjih izkušenj – tudi na sorodnih strokovnih področjih. Omogočala bodo boljše razumevanje zapletenih pojmov in olajševala sporazumevanje med strokovnjaki na konkretnem strokovnem področju. Ker bodo vsebovala tudi informacije o rabi določenih terminov v drugih jezikih, bodo omogočala lažjo vpetost različnih slovenskih strok v mednarodni prostor in lažjo komunikacijo tujih raziskovalcev s slovenskimi, hkrati pa skrbela za razvoj in ohranjanje slovenščine v znanosti in visokem šolstvu. Ker bodo prosto dostopna in bodo zagotavljala strokovno relevantne informacije (nastajala bodo namreč v tesnem multidisciplinarnem sodelovanju z različnimi raziskovalci posameznih strok), bodo zelo koristna tudi za širšo znanstveno skupnost.
Slovenska narečja so zaradi specifične lege etničnega prostora v okviru slovanskega jezikoslovja izredno povedna in mnogokrat vir za osvetlitev zgodovine marsikaterega jezikovnega pojava. Prav tako so izjemno bogat vir za etimološke in primerjalne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske družine. Popis slovenskih narečij je ključnega pomena za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Posebno pozornost v okviru akcentologije zahteva ohranitev tonematike v delu slovenskih narečij, kar predstavlja pomemben vir za zelo aktualno rekonstrukcijo slovanske, baltoslovanske in praindoevropske paradigmatske akcentologije. Prikaz jezikovnih pojavov v prostoru skupaj z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologijo, sociolingvistiko) in nejezikoslovnimi vedami (npr. zgodovino, etnologijo, geografijo) omogoča pogled na razvoj jezika v skladu s kulturnozgodovinskimi, naravnimi idr. okoliščinami, ki so sooblikovale in še oblikujejo slovenski jezik. Raziskave s področja dialektologije bodo zato še posebej mednarodno odmevne, predstavljale pa bodo osnovo za vse druge slovenistične dialektološke raziskave. Posredni, dolgoročnejši cilj teh raziskav je ob sinhroni predstavitvi narečne razčlenjenosti slovenskega jezika raziskovan
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenska kulturna in nacionalna identiteta v veliki meri temelji prav na slovenskem jeziku. Programska skupina večinoma izvaja dolgoročnejše slovaropisne projekte, ki bi jih Slovenci že morali imeti (kot jih imajo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Poljaki), pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in posledično manjšega števila ustreznih kadrov še vedno nimamo. Ker se naša programska skupina zaveda pomembne odgovornosti, ki jo ima za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, skuša finančni primanjkljaj nadoknaditi s čim bolj učinkovito organizacijo dela in posledično čim večjo produktivnostjo, kar je dobro razvidno iz naših bibliografij.
Ker sega raba jezika v prav vse vidike družbenega življenja na Slovenskem, lahko ugotovimo, da bomo na tem področju tudi v naslednjem obdobju ena od najvplivnejših programskih skupin. Zaradi proste dostopnosti del, ki bodo objavljena na našem portalu, bo naše delo neposredno koristilo vsem gospodarskim in družbenim dejavnostim, ki pri svojem delu zahtevajo natančno jezikovno izražanje.
Načrtovani slovarski priročniki sodobnega (knjižnega) jezika bodo celostno opisovali slovenščino kot enega najdragocenejših segmentov naše kulturne dediščine ter kot temeljni kodifikacijski priročniki (z vidika izkazovanja normativnosti bodo potrjeni pri medinstitucionalno zasnovanem nacionalnem standardizacijskem telesu) v smislu referenčnosti usmerjali jezikovno rabo na vseh ravneh sporazumevanja (vsakdanja raba, mediji, šolstvo, gospodarstvo, javna uprava, kultura, znanost). Kot izhodišče in rezultat jezikovnonačrtovalnih ciljev bodo omogočali jezikovnopolitične dejavnosti in s tem prispevali k ohranjanju statusa jezika v družbi, posledično pa vplivali na jezikovno znanje in sporazumevalne prakse uporabnikov slovenskega jezika.
Načrtovana terminološka dela bodo omogočala bolj učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki določene stroke, pa tudi lažji prenos znanja zunaj ozkih strokovnih krogov, npr. iz raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo, šolstvo itd. Zaradi svoje večjezične zasnove bodo prosto dostopna dela v veliko neposredno korist prevajalcem, lektorjem in drugim. Pozitiven vpliv bodo imela na slovensko nacionalno identiteto, saj je možnost z drugimi jeziki usklajenega strokovnega sporazumevanja v slovenščini znak polnofunkcionalnosti in razvitosti slovenskega jezika. Urejena terminologija omogoča mednarodno komunikacijo med strokovnjaki in je ena od osnov tehnološkega razvoja.
Razvoj zavesti o zvrstni raznolikosti slovenskega jezika in raziskave njegove narečne pestrosti ter sopostavitev nacionalnega jezika s slovanskim in evropskim jezikovnim in kulturnim prostorom vplivajo na kulturni razvoj posameznika in družbe. Naša programska skupina že desetletja pridobiva in hrani edinstvene narečne gradivske zbirke s celotnega slovenskega jezikovnega/etničnega ozemlja, ki so prava zakladnica kulturne dediščine. Znanstveno analizirane in strokovno predstavljene domači in tuji javnosti utrjujejo in krepijo nacionalno identiteto. Slovenski lingvistični atlas je in ostaja v domači in mednarodni znanstveni in splošni javnosti težko pričakovano znanstveno delo velikega nacionalnega in nadnacionalnega strokovnega pomena, saj je to eno tistih jezikoslovnih del, ki so uporabna v širše znanstvene in pedagoške namene tako doma kot v svetu. Geolingvistično raziskovanje narečnega besedja je lahko v pomoč tudi pri načrtovanju razvoja knjižnega jezika, saj med drugim omogoča ugotavljanje odprtosti knjižnega jezika za živo narečno leksiko in njene tvorbne modele ter tako tudi za prepoznavanje narečnih temeljev slovenskega knjižnega besedja. Opis življenja in rabe narečnega besedja, ki skupaj z izginjajočo predmetnostjo tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci, je zanimiv tudi za laične uporabnike. Atlas je in bo s svojimi indeksi in besednimi kazali posredno uporaben tudi kot zbirka narečnih leksemov za izbrano pomensko polje. Nadaljnja kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komen
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
