Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
sodobni, terminološki, zgodovinski, narečni, etimološki slovarji; leksikologija, leksikografija, normativni priročnik, leksikalna baza, jezikovni atlas, etimologija, toponimija, dialektologija, terminologija, terminografija, zgodovinsko jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, jezikovne tehnologije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (54)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23505  dr. Kozma Ahačič  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2015 - 2021  626 
2.  31459  dr. Simon Atelšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  68 
3.  17092  dr. Aleksandra Bizjak Končar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  120 
4.  32210  dr. Metod Čepar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  51 
5.  50582  Manca Černivec  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  52 
6.  39184  dr. Duša Divjak Race  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2016 - 2021  28 
7.  15689  dr. Helena Dobrovoljc  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  374 
8.  27512  dr. Tanja Fajfar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2017  91 
9.  05792  dr. Metka Furlan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  374 
10.  53502  Dejan Gabrovšek  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  34 
11.  16313  dr. Apolonija Gantar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015  201 
12.  21708  dr. Nataša Gliha Komac  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  361 
13.  32205  dr. Januška Gostenčnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  89 
14.  10900  dr. Igor Grdina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2021  1.632 
15.  20203  dr. Nataša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  149 
16.  19181  dr. Tjaša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  324 
17.  32203  dr. Alenka Jelovšek  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  66 
18.  31121  dr. Mateja Jemec Tomazin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  175 
19.  17536  Nevenka Jerman    Tehnični sodelavec  2015 - 2020 
20.  37555  dr. Janoš Ježovnik  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  100 
21.  10288  dr. Carmen Kenda-Jež  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  284 
22.  32204  dr. Boris Kern  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  233 
23.  21451  dr. Simona Klemenčič  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  170 
24.  34596  dr. Domen Krvina  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  93 
25.  29391  dr. Mojca Kumin Horvat  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  177 
26.  18808  Alenka Lap    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
27.  29395  dr. Nina Ledinek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  111 
28.  11054  dr. Andreja Legan Ravnikar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  229 
29.  38080  dr. Matej Meterc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  102 
30.  28437  dr. Mija Michelizza  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  103 
31.  34592  dr. Tanja Mirtič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  92 
32.  05798  dr. Jožica Narat  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  125 
33.  55885  Nina Pahor  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2021  14 
34.  38535  dr. Matic Pavlič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016  123 
35.  30798  dr. Andrej Perdih  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  157 
36.  33360  dr. Špela Petric Žižić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  38 
37.  17537  Alenka Porenta    Tehnični sodelavec  2015 - 2021  31 
38.  35530  dr. Luka Repanšek  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2015  134 
39.  55887  Jera Sitar  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2021 
40.  07485  dr. Jerica Snoj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  75 
41.  04617  dr. Marko Snoj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  463 
42.  54765  Miha Sušnik  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  14 
43.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  396 
44.  10353  dr. Jožica Škofic  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  619 
45.  06192  dr. Silvo Torkar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  449 
46.  52018  Eva Trivunović  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  13 
47.  35533  dr. Mitja Trojar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  107 
48.  34174  dr. Mladen Uhlik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021  138 
49.  23555  dr. Jernej Vičič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  162 
50.  38270  dr. Urška Vranjek Ošlak  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2015 - 2020  73 
51.  07635  dr. Peter Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  687 
52.  20690  dr. Danila Zuljan Kumar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  419 
53.  25651  dr. Mojca Žagar Karer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  186 
54.  12845  dr. Andreja Žele  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  799 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Programska skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je edina slovaropisna programska skupina v državi in hkrati edina skupina, ki sistematično in načrtno že sedmo desetletje skrbi za opremljenost slovenskega jezika s temeljnimi slovarskimi in drugimi jezikovnimi opisi. Glavni cilj programske skupine na področju leksikologije in normativistike sodobnega knjižnega jezika, terminologije, dialektologije, etimologije in onomastike ter zgodovine slovenskega jezika bo v naslednjem programskem obdobju priprava naslednjih temeljnih slovarskih oziroma normativnih del: Slovar sodobnega slovenskega (knjižnega) jezika 1, Pravopisni priročnik in pripadajoči slovar 1, Slovar sinonimov slovenskega jezika, Pravni terminološki slovar, Terminološki slovar agronomije, Terminološki slovar živinoreje, Terminološki slovar armiranobetonskih konstrukcij, Terminološki slovar tiflopedagogike, Splošni tehniški slovar, drugi in tretji zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa, osmi zvezek fonetično-gramatične serije Slovanskega lingvističnega atlasa, Novi etimološki slovar slovenskega jezika 1: živali, Toponimija vzhodne Tolminske ter prvi in drugi zvezek Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V naslednjem obdobju bo skupina pripravila prosto dostopen integralni portal leksikalnih in drugih podatkovnih baz ter priročnikov na Inštitutu, ki bo tako znanstvenemu kot strokovnemu in splošnemu uporabniku omogočal hkratno pregledovanje podatkov. Vzpostavila bo sistem čim boljšega povezovanja različnih del znotraj raziskovalnega programa. Izkoristila bo možnosti spletnega objavljanja slovarjev in priročnikov (sprotno objavljanje, povezovanje rezultatov iz različnih virov). Ob tem bo ohranila nemoteno izdelovanje temeljnih slovenističnih del ter normativno in vsebinsko korektnost svojih del. Raziskovala bo jezikoslovno problematiko, kot jo sproti zahteva izdelovanje temeljnih del, in vzpostavila čim boljše sodelovanje z zainteresirano javnostjo pri identificiranju aktualnih jezikoslovnih problemov. Poleg tega bo sledila najnovejšim možnostim, ki jih ponuja tehnološki razvoj, ter se povezovala z različnimi jezikovnotehnološkimi centri. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih in geolingvističnih del predstavlja infrastrukturna dejavnost, vključena v sklop Naravna in kulturna dediščina ZRC SAZU. Programska skupina s svojimi prioritetami sledi Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki jo je 15. julija 2013 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Predstavljeni program prinaša najpotrebnejše temeljne raziskave slovenskega jezika v diahronem in sinhronem razvoju ter predvideva izdelavo trenutno najpotrebnejših slovarjev z vseh področij raziskav slovenskega jezika.
Pomen za razvoj znanosti
Dela, ki jih izvaja programska skupina, so temeljna in ključna za razvoj vseh strok, ki kot predmet obravnavajo (tudi) slovenščino, torej zlasti za slovenistiko, slavistiko in primerjalno ter splošno jezikoslovje. Smo edini center na svetu, ki sistematično skrbi za temeljne priročnike in temeljne raziskave vseh področij slovenskega jezika in pri tem ne izhaja iz ožjih raziskovalnih interesov posameznih raziskovalcev, ampak predvsem iz dejanskih potreb s slovenskim jezikom povezanih znanosti. Pomen našega programa za razvoj znanosti je zato zelo velik. Glede na citiranost in uporabljanost rezultatov naših raziskav doslej lahko utemeljeno sklepamo, da bodo rezultati dela programske skupine v naslednjem obdobju predstavljali izhodišče za vse druge raziskave slovenskega jezika. Še posebej velika prednost naših raziskav bo prosta dostopnost v okviru enotnega spletnega portala, ki bo omogočal  mednarodni javnosti čim lažji dostop do najraznovrstnejših podatkov. Načrtovane leksikalne podatkovne baze sodobnega knjižnega jezika in iz njih izhajajoči jezikovni priročniki bodo izdelani z vidika zanesljivosti in čim večje informativnosti. Ker bodo v njih izkazane normativne usmeritve potrjene s strani medinstitucionalnega nacionalnega standardizacijskega telesa, bodo predstavljali temeljni referenčni vir za raziskave, povezane s sodobnim slovenskim jezikom, obenem pa bodo imeli neposreden vpliv na jezik v šolstvu in znanosti. Opravili bomo eno najbolj celostnih jezikoslovnih raziskav sodobnega jezika (od večjih problemov ostane le še analiza govorjenega jezika), s čimer bomo odločilno vplivali na razvoj različnih smeri slovenskega jezikoslovja ter na druga slovaropisna dela, ki se bodo naslanjala na naše temelje. Nastale večnamenske podatkovne baze bodo obenem izhodišče za nadaljnje jezikoslovne raziskave ter za razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino. Načrtovana dela s področja terminologije bodo imela velik pomen za področja, katerih terminologijo urejajo, uporabna pa bodo – kot lahko trdimo na podlagi dosedanjih izkušenj – tudi na sorodnih strokovnih področjih. Omogočala bodo boljše razumevanje zapletenih pojmov in olajševala sporazumevanje med strokovnjaki na konkretnem strokovnem področju. Ker bodo vsebovala tudi informacije o rabi določenih terminov v drugih jezikih, bodo omogočala lažjo vpetost različnih slovenskih strok v mednarodni prostor in lažjo komunikacijo tujih raziskovalcev s slovenskimi, hkrati pa skrbela za razvoj in ohranjanje slovenščine v znanosti in visokem šolstvu. Ker bodo prosto dostopna in bodo zagotavljala strokovno relevantne informacije (nastajala bodo namreč v tesnem multidisciplinarnem sodelovanju z različnimi raziskovalci posameznih strok), bodo zelo koristna tudi za širšo znanstveno skupnost. Slovenska narečja so zaradi specifične lege etničnega prostora v okviru slovanskega jezikoslovja izredno povedna in mnogokrat vir za osvetlitev zgodovine marsikaterega jezikovnega pojava. Prav tako so izjemno bogat vir za etimološke in primerjalne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske družine. Popis slovenskih narečij je ključnega pomena za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Posebno pozornost v okviru akcentologije zahteva ohranitev tonematike v delu slovenskih narečij, kar predstavlja pomemben vir za zelo aktualno rekonstrukcijo slovanske, baltoslovanske in praindoevropske paradigmatske akcentologije. Prikaz jezikovnih pojavov v prostoru skupaj z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologijo, sociolingvistiko) in nejezikoslovnimi vedami (npr. zgodovino, etnologijo, geografijo) omogoča pogled na razvoj jezika v skladu s kulturnozgodovinskimi, naravnimi idr. okoliščinami, ki so sooblikovale in še oblikujejo slovenski jezik. Raziskave s področja dialektologije bodo zato še posebej mednarodno odmevne, predstavljale pa bodo osnovo za vse druge slovenistične dialektološke raziskave. Posredni, dolgoročnejši cilj teh raziskav je ob sinhroni predstavitvi narečne razčlenjenosti slovenskega jezika raziskovan
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenska kulturna in nacionalna identiteta v veliki meri temelji prav na slovenskem jeziku. Programska skupina večinoma izvaja dolgoročnejše slovaropisne projekte, ki bi jih Slovenci že morali imeti (kot jih imajo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Poljaki), pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in posledično manjšega števila ustreznih kadrov še vedno nimamo. Ker se naša programska skupina zaveda pomembne odgovornosti, ki jo ima za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, skuša finančni primanjkljaj nadoknaditi s čim bolj učinkovito organizacijo dela in posledično čim večjo produktivnostjo, kar je dobro razvidno iz naših bibliografij. Ker sega raba jezika v prav vse vidike družbenega življenja na Slovenskem, lahko ugotovimo, da bomo na tem področju tudi v naslednjem obdobju ena od najvplivnejših programskih skupin. Zaradi proste dostopnosti del, ki bodo objavljena na našem portalu, bo naše delo neposredno koristilo vsem gospodarskim in družbenim dejavnostim, ki pri svojem delu zahtevajo natančno jezikovno izražanje. Načrtovani slovarski priročniki sodobnega (knjižnega) jezika bodo celostno opisovali slovenščino kot enega najdragocenejših segmentov naše kulturne dediščine ter kot temeljni kodifikacijski priročniki (z vidika izkazovanja normativnosti bodo potrjeni pri medinstitucionalno zasnovanem nacionalnem standardizacijskem telesu) v smislu referenčnosti usmerjali jezikovno rabo na vseh ravneh sporazumevanja (vsakdanja raba, mediji, šolstvo, gospodarstvo, javna uprava, kultura, znanost). Kot izhodišče in rezultat jezikovnonačrtovalnih ciljev bodo omogočali jezikovnopolitične dejavnosti in s tem prispevali k ohranjanju statusa jezika v družbi, posledično pa vplivali na jezikovno znanje in sporazumevalne prakse uporabnikov slovenskega jezika. Načrtovana terminološka dela bodo omogočala bolj učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki določene stroke, pa tudi lažji prenos znanja zunaj ozkih strokovnih krogov, npr. iz raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo, šolstvo itd. Zaradi svoje večjezične zasnove bodo prosto dostopna dela v veliko neposredno korist prevajalcem, lektorjem in drugim. Pozitiven vpliv bodo imela na slovensko nacionalno identiteto, saj je možnost z drugimi jeziki usklajenega strokovnega sporazumevanja v slovenščini znak polnofunkcionalnosti in razvitosti slovenskega jezika. Urejena terminologija omogoča mednarodno komunikacijo med strokovnjaki in je ena od osnov tehnološkega razvoja. Razvoj zavesti o zvrstni raznolikosti slovenskega jezika in raziskave njegove narečne pestrosti ter sopostavitev nacionalnega jezika s slovanskim in evropskim jezikovnim in kulturnim prostorom vplivajo na kulturni razvoj posameznika in družbe. Naša programska skupina že desetletja pridobiva in hrani edinstvene narečne gradivske zbirke s celotnega slovenskega jezikovnega/etničnega ozemlja, ki so prava zakladnica kulturne dediščine. Znanstveno analizirane in strokovno predstavljene domači in tuji javnosti utrjujejo in krepijo nacionalno identiteto. Slovenski lingvistični atlas je in ostaja v domači in mednarodni znanstveni in splošni javnosti težko pričakovano znanstveno delo velikega nacionalnega in nadnacionalnega strokovnega pomena, saj je to eno tistih jezikoslovnih del, ki so uporabna v širše znanstvene in pedagoške namene tako doma kot v svetu. Geolingvistično raziskovanje narečnega besedja je lahko v pomoč tudi pri načrtovanju razvoja knjižnega jezika, saj med drugim omogoča ugotavljanje odprtosti knjižnega jezika za živo narečno leksiko in njene tvorbne modele ter tako tudi za prepoznavanje narečnih temeljev slovenskega knjižnega besedja. Opis življenja in rabe narečnega besedja, ki skupaj z izginjajočo predmetnostjo tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci, je zanimiv tudi za laične uporabnike. Atlas je in bo s svojimi indeksi in besednimi kazali posredno uporaben tudi kot zbirka narečnih leksemov za izbrano pomensko polje. Nadaljnja kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komen
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno