Projekti / Programi
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
sodobni, terminološki, zgodovinski, narečni, etimološki slovarji; leksikologija, leksikografija, normativni priročnik, leksikalna baza, jezikovni atlas, etimologija, toponimija, dialektologija, terminologija, terminografija, zgodovinsko jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
108 |
83 |
61 |
0,56 |
| Scopus |
348 |
651 |
499 |
1,43 |
Raziskovalci (48)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je edina slovaropisna programska skupina v državi in hkrati edina skupina, ki sistematično in načrtno že osmo desetletje skrbi za opremljenost slovenskega jezika s temeljnimi slovarskimi in drugimi jezikovnimi opisi. Glavni cilj programske skupine na področju leksikologije, leksikografije in normativistike sodobnega knjižnega jezika, terminologije, dialektologije, etimologije in onomastike ter zgodovine slovenskega jezika bodo v naslednjem programskem obdobju: izgradnja, vzdrževanje, povezovanje jezikovnih podatkovnih baz, slovarska predstavitev sodobne slovenske leksike, raziskave zvrstnosti in normativnih vprašanj, raziskave, povezane z jezikovnim in terminološkim svetovanjem, kontinuirano terminološko delo na različnih strokovnih področjih, predstavitev dialektoloških raziskav v lingvističnih atlasih in slovarjih, terenske dialektološke raziskave, etimološko-onomastične razlage slovenske leksike in priprave digitalne etimološke in onomastične zbirke, slovarska predstavitev leksike slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in priprava digitalne zbirke zgodovinskih besedil. V naslednjem obdobju bo skupina dodatno vsebinsko razvijala portal Fran in skrbela za prenos znanstvenih rezultatov med raziskovalce in širšo javnost, skrbela bo tudi za vsebine na portalu Franček. Vzpostavila bo sistem čim boljšega povezovanja različnih del znotraj raziskovalnega programa. Ob tem bo ohranjala nemoteno izdelovanje temeljnih slovenističnih del ter normativno in vsebinsko korektnost svojih del. Raziskovala bo jezikoslovno problematiko, kot jo sproti zahteva izdelovanje temeljnih del, in vzdrževala čim boljše sodelovanje z zainteresirano javnostjo pri identificiranju aktualnih jezikoslovnih problemov. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih in drugih jezikoslovnih del predstavlja infrastrukturna dejavnost, vključena v sklop Naravna in kulturna dediščina ZRC SAZU. Programska skupina s svojimi prioritetami sledi Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025. Predstavljeni program prinaša najpotrebnejše temeljne raziskave slovenskega jezika v diahronem in sinhronem razvoju ter predvideva izdelavo trenutno najpotrebnejših slovarjev z vseh področij raziskav slovenskega jezika.
Pomen za razvoj znanosti
Dela, ki jih izvaja programska skupina, so temeljna in ključna za razvoj vseh strok, ki kot predmet obravnavajo (tudi) slovenščino, torej zlasti za slovenistiko, slavistiko in primerjalno ter splošno jezikoslovje. Smo edini center na svetu, ki sistematično skrbi za temeljne priročnike in temeljne raziskave vseh področij slovenskega jezika in pri tem ne izhaja iz ožjih raziskovalnih interesov posameznih raziskovalcev, ampak predvsem iz dejanskih potreb s slovenskim jezikom povezanih znanosti. Pomen našega programa za razvoj znanosti je zato zelo velik. Glede na citiranost in uporabljanost rezultatov naših raziskav doslej lahko utemeljeno sklepamo, da bodo rezultati dela programske skupine v naslednjem obdobju predstavljali izhodišče za vse druge raziskave slovenskega jezika. Še posebej velika prednost naših raziskav je prosta dostopnost virov v okviru enotnega spletnega slovarskega portala, ki omogoča mednarodni javnosti enostaven dostop do najraznovrstnejših podatkov, to pa bomo v tem programskem obdobju nadgradili še s portalom znanstvenih del (osnutek je dostopen na knjige.amebis.si). Načrtovane leksikalne podatkovne baze sodobnega knjižnega jezika in iz njih izhajajoči jezikovni priročniki bodo izdelani tako, da bodo zanesljivi in čim bolj informativni ter bodo v pomoč tudi pri razvoju različnih jezikovnih tehnologij, kot priča že dosedanja vpetost programske skupine v tovrstne medinstitucionalne raziskovalne projekte. Ker bodo v njih izkazane tudi normativne usmeritve, bodo predstavljali temeljni referenčni vir za raziskave, povezane s sodobnim slovenskim jezikom, obenem pa bodo imeli neposreden vpliv na jezik v šolstvu in znanosti. Nastale večnamenske podatkovne baze bodo obenem izhodišče za nadaljnje jezikoslovne raziskave in za razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino. Načrtovana dela s področja terminologije bodo imela velik pomen za področja, katerih terminologijo opisujejo, uporabna pa bodo – kot lahko trdimo na podlagi dosedanjih izkušenj – tudi na sorodnih strokovnih področjih. Omogočala bodo boljše razumevanje zapletenih pojmov in olajšala sporazumevanje med strokovnjaki na konkretnem strokovnem področju. Ker bodo vsebovala tudi informacije o rabi določenih terminov v drugih jezikih, bodo omogočala lažjo vpetost različnih slovenskih strok v mednarodni prostor in lažjo komunikacijo tujih raziskovalcev s slovenskimi, hkrati pa skrbela za razvoj in ohranjanje slovenščine v znanosti in visokem šolstvu. Ob dejstvu, da dokumentacija slovenskih narečij zaradi njihove robne lege v slovanskem jezikovnem prostoru in posledične arhaičnosti, jezikovnega stika z romanskimi jeziki, nemščino in madžarščino ter izjemne narečne razčlenjenosti slovenskega jezika pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju različnih jezikoslovnih ved, od etimologije, primerjalnega jezikoslovja, arealnega jezikoslovja, vede o jezikih v stiku, sinhrone in diahrone variacijske sociolingvistike do različnih jezikovnotipoloških raziskav, velja poudariti, da je geolingvistična analiza, ki v zadnjem desetletju ob pripravi posameznih zvezkov SLA poteka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, trenutno edina potekajoča dialektološka raziskava, ki sintetično obravnava (leksikalno) gradivo iz vseh slovenskih narečij. Z naraščanjem korpusa novih podatkov in ugotovitev rastejo tudi različne možnosti za njegovo izrabo tako v jezikoslovju kot v disciplinah, ki se ukvarjajo s poimenovano predmetnostjo – zgodovini, etnologiji, antropologiji, kulturologiji, geografiji, biologiji idr. Dober opis strukture krajevnih govorov je tudi prispevek k raziskovanju jezikovne zvrstnosti, saj omogoča ustrezno razumevanje sinhrone in diahrone prostorske variantnosti slovenskega govorjenega jezika v vseh njegovih uresničitvah. Temeljne etimološke in onomastične raziskave bodo uporabne pri nadaljnjem etimološkem in onomastičnem raziskovanju slovenskega jezika, pa tudi drugih slovanskih in indoevropskih jezikov. Raziskovalni dosežki bodo vir informacij za evropska nacionalna primerjalna jezikoslovja in za indoevropeistiko nasploh. Dela s področja zgodovine slovenskega jezika bodo podala zanesljiv zgodovinski opis pomenov slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Zgodovinski slovar bo z obvestilno razsežnostjo, ki jo omogoča korpus vseh slovenskih knjižnih del 16. stoletja in z najmodernejšimi prikazovalnimi načini kot metodološki zgled služil tudi drugim podobnim nastajajočim slovarskim projektom.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenska kulturna in nacionalna identiteta v veliki meri temelji prav na slovenskem jeziku. Programska skupina večinoma izvaja dolgoročnejše slovaropisne projekte, ki bi jih Slovenci že morali imeti (kot jih imajo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Poljaki), pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in posledično manjšega števila ustreznih kadrov še vedno nimamo. Ker se naša programska skupina zaveda odgovornosti, ki jo ima za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj, posledično pa tudi za gospodarski razvoj Slovenije, je izredno dejavna pri prenašanju svojih znanstvenih spoznanj v širšo družbo. Tudi zato menimo, da bomo na tem področju tudi v naslednjem obdobju ena od najvplivnejših programskih skupin. S pomočjo portala Fran.si lahko neposredno posredujemo delo programske skupine najširši splošni javnosti, s pomočjo portala Franček.si pa bomo v naslednjem programskem obdobju še dodatno poskrbeli za prenos našega dela v šolstvo in na področje učenja in poučevanja slovenščine. Rezultati naših raziskav so pomembni za ustrezno oblikovanje državne jezikovne politike, hkrati pa so neposredno tehnološko uporabni za gospodarstvo (črkovalniki, slovnični pregledovalniki, pregibalniki, generatorji in razpoznavalniki govora). Pomembno vlogo za družbo in znanost imata tudi jezikovni svetovalnici naše programske skupine, s pomočjo katerih neposredno odgovarjamo na potrebe družbe, gospodarstva in kulture. Načrtovani slovarski priročniki sodobnega (knjižnega) jezika bodo celostno opisovali slovenščino kot enega najdragocenejših segmentov naše kulturne dediščine ter kot temeljni kodifikacijski priročniki v smislu referenčnosti usmerjali jezikovno rabo na vseh ravneh sporazumevanja. Kot izhodišče in rezultat jezikovnonačrtovalnih ciljev bodo omogočali jezikovnopolitične dejavnosti in s tem prispevali k ohranjanju statusa jezika v družbi, posledično pa vplivali na jezikovno znanje in sporazumevalne prakse uporabnikov slovenskega jezika. Načrtovana terminološka dela bodo omogočala učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki določene stroke, zaradi svoje večjezične zasnove bodo v veliko neposredno korist prevajalcem, lektorjem in drugim. Pozitiven vpliv bodo imela na slovensko nacionalno identiteto, saj je možnost z drugimi jeziki usklajenega strokovnega sporazumevanja v slovenščini znak polne funkcionalnosti in razvitosti slovenskega jezika. Urejena terminologija je ena od osnov tehnološkega razvoja. Z razvojem in vzpostavljanjem arhivskih in sodobnih zbirk narečnega gradiva skrbimo za ohranjanje edinstvenega dela nesnovne kulturne dediščine in za njegovo ustrezno umestitev v evropski in svetovni kulturni kontekst. Slovenski lingvistični atlas predstavlja raznolikost slovenskih narečij širši strokovni in laični javnosti, omogoča pa tudi prenos raziskovalnih ugotovitev v pedagoški proces, medtem ko projekti, kot sta Slovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas, slovensko narečno gradivo umeščajo v širši jezikovni kontekst slovanskih oziroma evropskih jezikov. Delo v (jezikovni) skupnosti za skupnost je eno od pomembnih vodil naše skupine. V lokalnem okolju se povezujemo z lokalnimi mediji, s turističnimi, kulturnimi in izobraževalnimi društvi, muzejsko dejavnostjo, po potrebi pomagamo pri ljubiteljskih narečjeslovnih raziskavah, zlasti pripravi narečnih slovarjev, raziskovalni dejavnosti osnovnošolcev in srednješolcev in pripravljamo predstavitve lastnih raziskovalnih rezultatov. Poznavanje izvora in razvoja lastnega jezika in lastnega besedja je zanesljiva podlaga za manj zahtevno, poljudno predstavljanje izvora in etimologije slovenskega izraznega fonda, s katerim se stremi k čim boljšemu uzaveščanju, da je vsak jezik, tudi slovenščina, rezultat razvojnih zakonitosti. Slovarska predstavitev zgodovine slovenskega knjižnega jezika bo omogočila, da bodo uporabniki lahko sledili razvoju posamezne besede skozi celotno zgodovino ter nekdanjo rabo primerjali s sodobno. S tem bomo odpravljali zaostanek na področju zgodovinskega slovaropisja, ki predstavlja problem tudi za splošne družbene potrebe (uprizarjanje in razumevanje starejših besedil).
