Projekti / Programi
Sadjarstvo - vinogradništvo - vrtnarstvo
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B310 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija žilnih rastlin |
B191 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska biokemija |
B225 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska genetika |
B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
B434 |
Biomedicinske vede |
Agrokemija |
B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
sadne rastline, vrtnine, vinska trta, fiziologija rasti in razvoja, tehnološki ukrepi, varstvo okolja, kromatografija, spektrofotometrija, zunanja in notranja kakovost
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
20161 |
dr. Jernej Demšar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
18 |
2. |
14033 |
dr. Metka Hudina |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
651 |
3. |
03160 |
dr. Zora Korošec-Koruza |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
316 |
4. |
14541 |
dr. Gregor Osterc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
344 |
5. |
05964 |
dr. Jože Osvald |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
472 |
6. |
17785 |
Nino Petrovič |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
16 |
7. |
17771 |
Dragutin Plasajec |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
43 |
8. |
20496 |
Tomaž Pliberšek |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
8 |
9. |
20686 |
dr. Denis Rusjan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
457 |
10. |
07552 |
dr. Anita Solar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
516 |
11. |
06404 |
dr. Franci Štampar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2002 - 2003 |
1.186 |
12. |
16042 |
dr. Karla Šturm |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1999 - 2002 |
56 |
13. |
11759 |
dr. Valentina Usenik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
421 |
14. |
20165 |
dr. Robert Veberič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
574 |
15. |
17107 |
dr. Irma Vuk |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
90 |
16. |
17762 |
dr. Dragan Žnidarčič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
502 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program vključuje dva sklopa raziskav na sadnih rastlinah (jablana, hruška, breskev, češnja, jagoda, oljka, oreh, leska itd.), vinski trti in vrtninah (solatnice, plodovke, kapusnice..):
(A) raziskave biološkega potenciala in fizioloških procesov, (B) tehnologije pridelave, ki bodo temeljile na poznavanju biološkega potenciala rastlinskega materiala in bodo primerne za našo veliko raznolikost pridelovalnih okolišev.Programski sklop (A) obsega študij fizioloških procesov (primarna in sekundarna presnova celičnih vsebin v odvisnosti od naravnih danosti, fotosintetske aktivnosti in oskrbe rastlin). Raziskave primarne presnove med rastno dobo bodo zajemale analize sladkorjev (glukoze, fruktoze, saharoze) in alkoholnega sladkorja sorbitola ter organskih kislin (jabolčne, citronske, fumarne, šikimske,..) v odvisnosti od vodnega režima, fotosintetske aktivnosti rastlin, prehrane rastlin. Proučevani bodo različni encimatski procesi, ki so ključnega pomena za sintezo in pretvorbo teh rastlinskih substanc. Raziskave sekundarnih metabolitov - polifenolov bodo analizirani z vidika stresa (stresni dejavniki sprožijo sintezo polifenolov, ki lahko rastlino varujejo pred možnimi poškodbami), inkompatibilnosti (neskladnosti med podlago in kultivarjem), odpornosti rastlin na bolezni in kot pokazatelji kakovosti pridelkov. Analize bodo opravljene s kromatografskimi in spektrofotometričnimi tehnikami.
Programski sklop (B) na osnovi rezultatov prejšnjih analiz zajema razvoj metod in tehnoloških postopkov za kakovostno pridelavo sadja, grozdja in vrtnin v občutljivem slovenskem prostoru ob optimalnem izkoriščanju in varovanja okolja. Na osnovi ugotovljenega biološkega potenciala rastlin bomo dopolnjevali obstoječe tehnologije (izpopolnjevanje obstoječih tehnologij integrirane pridelave in razvoj metod in tehnoloških ukrepov biološke pridelave - ustvarjanje novih proizvodov), preizkušali različni sadilni material, gojitvene oblike, tehnike gojenja (zavarovan prostor, hidroponske kulture), sisteme sajenja, določili najgospodarnejše tehnologije pridelave rastlin z vidika varstva okolja in kakovosti pridelkov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program vsebuje nekatere elemente razvoja s področja pridelave sadja, grozdja in vrtnin, ki zagotavlja aktualnost našega raziskovalnega dela in njegovo globalno vrednost ter pomen predvsem z vidika študija bioloških potencialov in fiziologije rasti in razvoja sadnih rastlin, vinske trte in vrtnin. V času hiperprodukcije cenene hrane brez znanega geografskega porekla in dvomljive kakovosti, so naše analize usmerjene v iskanje elementov biološkega potenciala, ki v različnih naravnih danostih in ob varovanju okolja, zagotavljajo optimalno notranjo in zunanjo kakovost pridelkov. Programska skupina se je v zadnjih dveh letih začela intenzivno ukvarjati z analizami fiziološkega razvoja in rasti prej omenjenih rastlin, hkrati pa se je preko inštitucije novih raziskovalcev kadrovsko dobro izpopolnila, kar bo v naslednjih letih omogočalo vrhunsko raziskovalno delo, zato pričakujemo, da bodo rezultati naših raziskav predstavljali pomemben prispevek k znanosti s tega področja tudi v svetovnem merilu.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave s področja sadnih rastlin, vinske trte in vrtnin so pomembne za razvoj teh panog in poglabljanj znanj s tega področja za celotno državo. Nova znanja so pomembna za vse vidike izobraževalnih nivojev (dodiplomski, podiplomski študij, podoktorsko izobraževanje, izobraževanje svetovalcev in tehnologov) in za nadaljnje raziskave na teh področjih. Sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo so tri kmetijske panoge, ki v Sloveniji po sedaj veljavnih merilih ocenjevanja, niso najpomembnejše, vendar pa dolgoročno z vidika priključitve v Evropsko gospodarsko skupnost pomenijo edine svetle točke slovenske kmetijske pridelave, kjer smo lahko tako cenovno kot tudi kakovostno konkurenčni. To nam omogočajo naravne danosti in bogata tradicija (Slovenija je dežela sadja in vina - pogost citat z začetka 20. stoletja). Če želimo konkurirati na velikem evropskem trgu, tega ne bomo zmogli z velikimi količinami pridelka brez znanega geografskega porekla, ampak z majhnimi serijami (vrhunska slovenska jabolka, jagode, vino, nekatere vrste zelenjave), ki bodo lahko zapolnile posamezne tržne niše. Zaradi tega je potrebno razviti nove metode in tehnologije za spremljanje kakovosti pridelkov. Raziskovalna skupina sodeluje z inštitucijami in laboratoriji tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Izmenjujemo izkušnje, raziskovalne kapacitete, načrtujemo nove tehnologije, organiziramo svetovanje, seminarje, rešujemo specifične probleme posameznih naročnikov. Za dejavnosti naše programske skupine potrebujemo znanje in usposobljene kadre, kar nam omogoča kakovostno raziskovalno in študijsko delo na področju raziskovalnega programa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo