Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Hortikultura

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biotični in abiotični stres, fenolne snovi, terpenoidi, dušik vsebujoče snovi, avksini, tehnologije pridelave, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, fitomedicina, kmetijska tehnika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  512 
2.  17773  Aleksander Bobnar    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  23 
3.  35363  dr. Vlasta Cunja  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  18 
4.  35366  dr. Anka Čebulj  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  62 
5.  51865  Saša Gačnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  11 
6.  36972  Anton Gleščič    Tehnični sodelavec  2018 - 2021 
7.  55384  dr. Mariana Cecilia Grohar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2021  13 
8.  34668  Tadej Heric    Tehnični sodelavec  2015 
9.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  601 
10.  54732  Tea Ivančič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2021 
11.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  167 
12.  24183  Matej Jeraša    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
13.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  344 
14.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  260 
15.  53623  Aljaž Medič  Biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  27 
16.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  341 
17.  14541  dr. Gregor Osterc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  318 
18.  38119  dr. Martina Peršić  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  19 
19.  38513  Tilen Petrič    Tehnični sodelavec  2016 - 2021 
20.  20496  Tomaž Pliberšek    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
21.  36437  dr. Jan Reščič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  34 
22.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
23.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  422 
24.  29419  dr. Valentina Schmitzer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  139 
25.  30707  dr. Ana Slatnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  283 
26.  51858  Tina Smrke  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  12 
27.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  491 
28.  30340  Greta Sorta    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
29.  37423  dr. Mateja Šenica  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2020  27 
30.  06404  dr. Franci Štampar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  1.165 
31.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.033 
32.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2021  385 
33.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2015 - 2021  518 
34.  50597  dr. Matej Vošnjak  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  28 
35.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  170 
36.  53625  Tilen Zamljen  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  28 
37.  37424  dr. Zala Zorenč  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  34 
38.  53196  Vid Žitko  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2021  17 
39.  17762  dr. Dragan Žnidarčič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2018  477 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.093 
Povzetek
Programska skupina Hortikultura bo v naslednjem obdobju nadgradila in poglobila svoje raziskave na področju vpliva okolja in različnih tehnologij pridelave z vidika fizioloških sprememb ter sprememb v vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah. Pri tem bo poudarek na različnih oblikah stresa, ki so v spreminjajočem se okolju vedno bolj prisotne. Določena stopnja stresa lahko pozitivno vpliva na sintezo določenih snovi- kar bomo izkoriščali tako, da bomo vplivali na fiziološke procese, ki bodo vodili v večjo vsebnost zaščitnih metabolitov. Odziv rastlin bomo spremljali na različnih ravneh, od ekspresije genov, encimske aktivnosti do merjenja vsebnosti primarnih/sekundarnih metabolitov, ter posledično fiziološkega odziva tkiva, organa ali celotne rastline. Raziskave sekundarnih metabolitov bomo razširili iz do sedaj proučevanih različnih skupin fenolnih snovi še na druge pomembne skupine metabolitov. Raziskovali bomo glukozinolate v rastlinah iz družine Brassicaceae, betalaine v hortikulturnih rastlinah iz reda Caryophyllales ter druge dušik vsebujoče snovi z alelopatskimi in odvračalnimi učinki. Poleg tega bomo področje raziskav razširili na veliko skupino terpenoidov in znotraj njih karotenoidov, ki poleg vloge rastlinskih pigmentov opravljajo značilne zaščitne funkcije v rastlini in so izjemno pomembni s hortikulturnega stališča. Med rastlinskimi metaboliti bomo pozornost namenili tudi rastnim hormonom iz različnih skupin ter proučevanju njihovih funkcij in novih možnosti aplikacij v hortikulturi. Poleg vpliva okolja na vsebnost metabolitov v hortikulturnih rastlinah bomo spremljali vlogo teh snovi v različnih interakcijah: med rastlinami (alelopatija), rastlina-patogeni organizem (obrambni mehanizmi) in rastlina-koristni organizem (atraktanti). Proučevanje interakcij med rastlinami in koristnimi/škodljivimi organizmi predstavlja dober temelj za nadaljnji razvoj biotičnega varstva rastlin. Dosedanji doseženi rezultati, njihova objava v svetovnem znanstvenem in strokovnem tisku, njihova odmevnost, obstoječa opremljenost laboratorijev ter sodelovanje z drugimi raziskovalnimi skupinami v Sloveniji in tujini, nam omogoča takšno nadgradnjo raziskav. V prejšnjem programskem obdobju smo bili, z uporabo tekočinske kromatografije v povezavi z masnim spektrometrom, izjemno uspešni pri določanju fenolnih komponent. Pridobljeno znanje in izkušnje nam omogočata razširitev raziskovanj na druge skupine metabolitov. Raziskave bomo izvajali na različnih področjih hortikulture: sadjarstvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, vinogradništvo, mehanizacija ter fitopatologija in entomologija. Za vsa navedena področja imamo primerno usposobljene raziskovalce, ki imajo izkazano odličnost na svojem področju. Rezultati naših raziskav bodo predstavljeni širši znanstveni in strokovni javnosti. Z zastavljenim pristopom želimo celostno proučiti odziv rastline v danem okolju in te ugotovitve pozitivno vključiti v obstoječe in nove tehnološke postopke.
Pomen za razvoj znanosti
Program Hortikultura bo prispeval k novemu znanju o metabolnih poteh in regulatornih elementih sekundarnega metabolizma hortikulturnih rastlin v odvisnosti od primarnega metabolizma, okoljskih vplivov in interakcij med rastlino in drugimi organizmi ter različnimi tehnološkimi postopki.   Biosinteza sekundarnih metabolitov namreč ostaja ena pomembnejših neznank v pridelavi hortikulturnih rastlin. Predlagana metodologija ponuja inovativno strategijo za preboj na tem področju, saj vključuje naslednje izvirne pristope:  - Preučevanje doslej neznanih mehanizmov pri ekspresiji genov in posledično sintezi fenolov s pomočjo analize različnih tkiv hortikulturnih rastlin in vloga biotskega ter abiotskega stresa; - Identifikacija sekundarnih metabolitov iz različnih skupin (fenolne snovi, terpenoidi, N-vsebujoče snovi) in njihov pomen v interakcijah med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem; - Vpliv okoljskih dejavnikov in tehnoloških postopkov na akumulacijo koristnih snovi v hortikulturnih proizvodih ter identifikacija metabolnih markerjev na te vplive; - Študije vpliva sinteze sekundarnih metabolitov in njihove sestave na fiziološki odziv rastlin.   Raziskave sinteze in akumulacije sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah pomembno prispevajo k razvoju naslednjih disciplin in njim sorodnih področij: Na znanstvenem področju raziskav sekundarnih metabolitov, bodo rezultati študij dopolnili manjkajoča znanja o biosintezi različnih skupin bioaktivnih snovi. Optimizirali bomo metode analize in ekstrakcije glede na rastlinsko vrsto in različna tkiva.   Na področju rastlinskih raziskav povečujejo znanje o sekundarnih metabolitih, ki opravljajo številne fiziološke funkcije, kot so zaščita pred najrazličnejšimi stresnimi dejavniki.   V hortikulturni pridelavi nova dognanja odpirajo možnosti preučevanja sinteze sekundarnih metabolitov pri različnih vrstah/sortah in kot odziv na okoljske in tehnološke dejavnike. Znanje o kopičenju sekundarnih metabolitov podpira prizadevanja za gojenje hortikulturnih rastlin z optimalno sestavo bioaktivnih snovi.   Program Hortikultura bo doprinesel k znanju o genih in encimih, ki sodelujejo pri biosintezi sekundarnih metabolitov ter njihovi sestavi in individualnem/sinergističnem delovanju. S tem bo vzpodbujal uporabo bioloških pristopov v zvezi z varstvom rastlin pred patogeni. Hkrati bo pojasnil morebitne konkurenčne odnose med sintezo primarnih in različnih skupin sekundarnih metabolitov, kar lahko bistveno poseže v rast in razvoj hortikulturnih rastlin. Interakcije med različnimi skupinami snovi v metabolomu rastline močno prispevajo k razvoju tehnoloških postopkov za gojenje rastlin, s katerimi lahko vplivamo na povečano sposobnosti sinteze nekaterih koristnih spojin in njihovo sestavo ter s tem vplivajo na kakovost hortikulturnih proizvodov.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je država, kjer se šele v tem trenutku kažejo nekateri kazalci okrevanja po hudi gospodarski krizi. Kmetijstvo je ena izmed panog, ki je na kar številnih področjih deficitarna. Razpolagamo pa z naravnimi resursi, znanjem in tradicijo za pridelavo hrane vrhunske kakovosti. S problemom tako imenovanega ogljičnega odtisa ali prevoza hrane na dolge razdalje zlasti nekaterih hortikulturnih rastlin (npr. sadja, zelenjave, namiznega grozdja) se srečujejo gospodarstva v celotni Evropski uniji. Slovenski parlament, je leta 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Hortikulturni proizvodi imajo v tej resoluciji posebno vlogo, praktično smo samo pri sadju – jabolkih in vinu samozadostni. Pri zelenjavi pridelamo le 30% potrebnih količin, zato je v teh strateških usmeritvah predvideno širjenje pridelave hortikulturnih rastlin. Ker v Slovenji nikoli nismo imeli intenzivne hortikulturne pridelave na velikih površinah in ker je struktura kmetij sorazmerno majhna, okolje zelo naravno, lahko pridelamo hrano vrhunske kakovosti, predvsem s pomočjo izboljšanih – integrirana in novih tehnologij – ekološka pridelava. Znanje, ki so ga naše raziskave prenesle v dosedanjem programskem obdobju smo uspešno aplicirali v tehnološke postopke. Novo znanje, ki ga bomo pridobili predvsem s študijami vpliva na sekundarni metabolizem med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem, bo neposredno vplivalo na nove oziroma izboljšane tehnološke postopke in povečanje pridelave hortikulturnih pridelkov. Posredno bo to vplivalo na več delovnih mest na podeželju, več dohodka na podeželju in boljšo poseljenost ruralne krajine. Vse to bo posledično prispevalo k boljšemu družbenemu in kulturnemu razvoju slovenskega podeželja.   Zaradi svojega specifičnega delovanja sekundarni metaboliti pomembno vplivajo na gospodarnost hortikulturne pridelave. Njihova protimikrobna aktivnost krepi odpornost rastlin na povzročitelje bolezni in posledično zmanjšuje gospodarske izgube z zmanjšanjem izpada pridelka in zmanjšanjem uporabe velikih količin dragih fitofarmacevtskih sredstev. Vendar pa imajo pomembnejše gojene sorte precej nizko sposobnost tvorbe sekundarnih metabolitov in s tem oslabljen naravni obrambni mehanizem. Zlasti ekološko kmetijstvo stremi h gojenju odpornih sort, ki tvorijo večje količine bioaktivnih snovi. Pridobljena znanja bodo lahko vključena v nove tehnologije, ki omogočajo manjše onesnaževanje okolja, pridelavo varne hrane, nizko porabo energije in usmerjen trajnostni razvoj. Vsebnost sekundarnih metabolitov v rastlinah vpliva tudi na industrijo hrane in pijače. Sekundarni metaboliti so namreč pomembni dejavniki kakovosti in lahko pozitivno (senzorične lastnosti v vinu) ali negativno (trpkost sadnih sokov) vplivajo na gospodarski pomen hortikulturnih rastlin in njihovih proizvodov. Skrbna izbira sort, optimizacija surovin ali pravilni postopki predelave posledično vodijo do vrhunskih izdelkov, ki se lahko prodajajo po višjih cenah.   Vsa ta nova znanja bodo imela značilen vpliv na dogajanja v obstoječih podjetjih, ki se ukvarjajo s pridelavo hortikulturnih rastlin, saj bodo ta izbirala tehnologije, ki bodo energetsko učinkovitejše in bodo proizvodi velike kakovosti z visoko vsebnostjo sekundarnih metabolitov. Zelene tehnologije, ki so na pohodu ne bodo spremenile samo dogajanj v podjetjih, ampak bodo vplivale na celotno dogajanje v panogi kot je hortikultura. Posredno pa se vsa ta dogajanja prenašajo v način življenja in vplivajo tudi na raziskave na ostalih področjih kot so zdravstvo, dobro počutje ljudi itd. Že sedaj smo se z našimi raziskavami vključevali v širše dogajanje v evropskem prostoru, v prihodnje pa bomo to samo še nadgrajevali. Prepričani smo, da bodo naše raziskave omogočile tudi nastanek nekaterih novih tehnologij, posredno novih podjetij, prispevale veliko k samozaposlitvi na podeželju in s tem bom lahko odločil
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno