Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2021
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
biotični in abiotični stres, fenolne snovi, terpenoidi, dušik vsebujoče snovi, avksini, tehnologije pridelave, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, fitomedicina, kmetijska tehnika
Raziskovalci (39)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
04124 |
dr. Rajko Bernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
526 |
2. |
17773 |
Aleksander Bobnar |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2016 |
23 |
3. |
35363 |
dr. Vlasta Cunja |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2016 |
18 |
4. |
35366 |
dr. Anka Čebulj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2018 |
77 |
5. |
51865 |
Saša Gačnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2021 |
23 |
6. |
36972 |
Anton Gleščič |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
2 |
7. |
55384 |
dr. Mariana Cecilia Grohar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 |
32 |
8. |
34668 |
Tadej Heric |
|
Tehnični sodelavec |
2015 |
0 |
9. |
14033 |
dr. Metka Hudina |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
650 |
10. |
54732 |
Tea Ivančič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2021 |
14 |
11. |
25505 |
dr. Jerneja Jakopič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
202 |
12. |
24183 |
Matej Jeraša |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2021 |
0 |
13. |
13010 |
dr. Nina Kacjan Maršić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
381 |
14. |
28497 |
dr. Žiga Laznik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
288 |
15. |
53623 |
dr. Aljaž Medič |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2021 |
49 |
16. |
23631 |
dr. Maja Mikulič Petkovšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
387 |
17. |
14541 |
dr. Gregor Osterc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
343 |
18. |
38119 |
dr. Martina Peršić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2018 |
19 |
19. |
38513 |
Tilen Petrič |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2021 |
0 |
20. |
20496 |
Tomaž Pliberšek |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2021 |
9 |
21. |
36437 |
dr. Jan Reščič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2017 |
44 |
22. |
25866 |
Jaka Rupnik |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2021 |
0 |
23. |
20686 |
dr. Denis Rusjan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
457 |
24. |
29419 |
dr. Valentina Schmitzer |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
151 |
25. |
30707 |
dr. Ana Slatnar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
317 |
26. |
51858 |
Tina Smrke |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2021 |
26 |
27. |
07552 |
dr. Anita Solar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
517 |
28. |
30340 |
Greta Sorta |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2017 |
0 |
29. |
37423 |
dr. Mateja Šenica |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2020 |
27 |
30. |
06404 |
dr. Franci Štampar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
1.187 |
31. |
17763 |
dr. Stanislav Trdan |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
1.108 |
32. |
11759 |
dr. Valentina Usenik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2021 |
419 |
33. |
20165 |
dr. Robert Veberič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2015 - 2021 |
573 |
34. |
50597 |
dr. Matej Vošnjak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2021 |
40 |
35. |
34339 |
dr. Nika Weber |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2016 |
223 |
36. |
53625 |
dr. Tilen Zamljen |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2021 |
41 |
37. |
37424 |
dr. Zala Zorenč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2018 |
39 |
38. |
53196 |
Vid Žitko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2021 |
19 |
39. |
17762 |
dr. Dragan Žnidarčič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
502 |
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina Hortikultura bo v naslednjem obdobju nadgradila in poglobila svoje raziskave na področju vpliva okolja in različnih tehnologij pridelave z vidika fizioloških sprememb ter sprememb v vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah. Pri tem bo poudarek na različnih oblikah stresa, ki so v spreminjajočem se okolju vedno bolj prisotne. Določena stopnja stresa lahko pozitivno vpliva na sintezo določenih snovi- kar bomo izkoriščali tako, da bomo vplivali na fiziološke procese, ki bodo vodili v večjo vsebnost zaščitnih metabolitov. Odziv rastlin bomo spremljali na različnih ravneh, od ekspresije genov, encimske aktivnosti do merjenja vsebnosti primarnih/sekundarnih metabolitov, ter posledično fiziološkega odziva tkiva, organa ali celotne rastline. Raziskave sekundarnih metabolitov bomo razširili iz do sedaj proučevanih različnih skupin fenolnih snovi še na druge pomembne skupine metabolitov. Raziskovali bomo glukozinolate v rastlinah iz družine Brassicaceae, betalaine v hortikulturnih rastlinah iz reda Caryophyllales ter druge dušik vsebujoče snovi z alelopatskimi in odvračalnimi učinki. Poleg tega bomo področje raziskav razširili na veliko skupino terpenoidov in znotraj njih karotenoidov, ki poleg vloge rastlinskih pigmentov opravljajo značilne zaščitne funkcije v rastlini in so izjemno pomembni s hortikulturnega stališča. Med rastlinskimi metaboliti bomo pozornost namenili tudi rastnim hormonom iz različnih skupin ter proučevanju njihovih funkcij in novih možnosti aplikacij v hortikulturi. Poleg vpliva okolja na vsebnost metabolitov v hortikulturnih rastlinah bomo spremljali vlogo teh snovi v različnih interakcijah: med rastlinami (alelopatija), rastlina-patogeni organizem (obrambni mehanizmi) in rastlina-koristni organizem (atraktanti). Proučevanje interakcij med rastlinami in koristnimi/škodljivimi organizmi predstavlja dober temelj za nadaljnji razvoj biotičnega varstva rastlin. Dosedanji doseženi rezultati, njihova objava v svetovnem znanstvenem in strokovnem tisku, njihova odmevnost, obstoječa opremljenost laboratorijev ter sodelovanje z drugimi raziskovalnimi skupinami v Sloveniji in tujini, nam omogoča takšno nadgradnjo raziskav. V prejšnjem programskem obdobju smo bili, z uporabo tekočinske kromatografije v povezavi z masnim spektrometrom, izjemno uspešni pri določanju fenolnih komponent. Pridobljeno znanje in izkušnje nam omogočata razširitev raziskovanj na druge skupine metabolitov. Raziskave bomo izvajali na različnih področjih hortikulture: sadjarstvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, vinogradništvo, mehanizacija ter fitopatologija in entomologija. Za vsa navedena področja imamo primerno usposobljene raziskovalce, ki imajo izkazano odličnost na svojem področju. Rezultati naših raziskav bodo predstavljeni širši znanstveni in strokovni javnosti. Z zastavljenim pristopom želimo celostno proučiti odziv rastline v danem okolju in te ugotovitve pozitivno vključiti v obstoječe in nove tehnološke postopke.
Pomen za razvoj znanosti
Program Hortikultura bo prispeval k novemu znanju o metabolnih poteh in regulatornih elementih sekundarnega metabolizma hortikulturnih rastlin v odvisnosti od primarnega metabolizma, okoljskih vplivov in interakcij med rastlino in drugimi organizmi ter različnimi tehnološkimi postopki.
Biosinteza sekundarnih metabolitov namreč ostaja ena pomembnejših neznank v pridelavi hortikulturnih rastlin. Predlagana metodologija ponuja inovativno strategijo za preboj na tem področju, saj vključuje naslednje izvirne pristope:
- Preučevanje doslej neznanih mehanizmov pri ekspresiji genov in posledično sintezi fenolov s pomočjo analize različnih tkiv hortikulturnih rastlin in vloga biotskega ter abiotskega stresa;
- Identifikacija sekundarnih metabolitov iz različnih skupin (fenolne snovi, terpenoidi, N-vsebujoče snovi) in njihov pomen v interakcijah med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem;
- Vpliv okoljskih dejavnikov in tehnoloških postopkov na akumulacijo koristnih snovi v hortikulturnih proizvodih ter identifikacija metabolnih markerjev na te vplive;
- Študije vpliva sinteze sekundarnih metabolitov in njihove sestave na fiziološki odziv rastlin.
Raziskave sinteze in akumulacije sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah pomembno prispevajo k razvoju naslednjih disciplin in njim sorodnih področij:
Na znanstvenem področju raziskav sekundarnih metabolitov, bodo rezultati študij dopolnili manjkajoča znanja o biosintezi različnih skupin bioaktivnih snovi. Optimizirali bomo metode analize in ekstrakcije glede na rastlinsko vrsto in različna tkiva.
Na področju rastlinskih raziskav povečujejo znanje o sekundarnih metabolitih, ki opravljajo številne fiziološke funkcije, kot so zaščita pred najrazličnejšimi stresnimi dejavniki.
V hortikulturni pridelavi nova dognanja odpirajo možnosti preučevanja sinteze sekundarnih metabolitov pri različnih vrstah/sortah in kot odziv na okoljske in tehnološke dejavnike. Znanje o kopičenju sekundarnih metabolitov podpira prizadevanja za gojenje hortikulturnih rastlin z optimalno sestavo bioaktivnih snovi.
Program Hortikultura bo doprinesel k znanju o genih in encimih, ki sodelujejo pri biosintezi sekundarnih metabolitov ter njihovi sestavi in individualnem/sinergističnem delovanju. S tem bo vzpodbujal uporabo bioloških pristopov v zvezi z varstvom rastlin pred patogeni. Hkrati bo pojasnil morebitne konkurenčne odnose med sintezo primarnih in različnih skupin sekundarnih metabolitov, kar lahko bistveno poseže v rast in razvoj hortikulturnih rastlin. Interakcije med različnimi skupinami snovi v metabolomu rastline močno prispevajo k razvoju tehnoloških postopkov za gojenje rastlin, s katerimi lahko vplivamo na povečano sposobnosti sinteze nekaterih koristnih spojin in njihovo sestavo ter s tem vplivajo na kakovost hortikulturnih proizvodov.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je država, kjer se šele v tem trenutku kažejo nekateri kazalci okrevanja po hudi gospodarski krizi. Kmetijstvo je ena izmed panog, ki je na kar številnih področjih deficitarna. Razpolagamo pa z naravnimi resursi, znanjem in tradicijo za pridelavo hrane vrhunske kakovosti. S problemom tako imenovanega ogljičnega odtisa ali prevoza hrane na dolge razdalje zlasti nekaterih hortikulturnih rastlin (npr. sadja, zelenjave, namiznega grozdja) se srečujejo gospodarstva v celotni Evropski uniji. Slovenski parlament, je leta 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Hortikulturni proizvodi imajo v tej resoluciji posebno vlogo, praktično smo samo pri sadju – jabolkih in vinu samozadostni. Pri zelenjavi pridelamo le 30% potrebnih količin, zato je v teh strateških usmeritvah predvideno širjenje pridelave hortikulturnih rastlin. Ker v Slovenji nikoli nismo imeli intenzivne hortikulturne pridelave na velikih površinah in ker je struktura kmetij sorazmerno majhna, okolje zelo naravno, lahko pridelamo hrano vrhunske kakovosti, predvsem s pomočjo izboljšanih – integrirana in novih tehnologij – ekološka pridelava. Znanje, ki so ga naše raziskave prenesle v dosedanjem programskem obdobju smo uspešno aplicirali v tehnološke postopke. Novo znanje, ki ga bomo pridobili predvsem s študijami vpliva na sekundarni metabolizem med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem, bo neposredno vplivalo na nove oziroma izboljšane tehnološke postopke in povečanje pridelave hortikulturnih pridelkov. Posredno bo to vplivalo na več delovnih mest na podeželju, več dohodka na podeželju in boljšo poseljenost ruralne krajine. Vse to bo posledično prispevalo k boljšemu družbenemu in kulturnemu razvoju slovenskega podeželja.
Zaradi svojega specifičnega delovanja sekundarni metaboliti pomembno vplivajo na gospodarnost hortikulturne pridelave. Njihova protimikrobna aktivnost krepi odpornost rastlin na povzročitelje bolezni in posledično zmanjšuje gospodarske izgube z zmanjšanjem izpada pridelka in zmanjšanjem uporabe velikih količin dragih fitofarmacevtskih sredstev. Vendar pa imajo pomembnejše gojene sorte precej nizko sposobnost tvorbe sekundarnih metabolitov in s tem oslabljen naravni obrambni mehanizem. Zlasti ekološko kmetijstvo stremi h gojenju odpornih sort, ki tvorijo večje količine bioaktivnih snovi. Pridobljena znanja bodo lahko vključena v nove tehnologije, ki omogočajo manjše onesnaževanje okolja, pridelavo varne hrane, nizko porabo energije in usmerjen trajnostni razvoj. Vsebnost sekundarnih metabolitov v rastlinah vpliva tudi na industrijo hrane in pijače. Sekundarni metaboliti so namreč pomembni dejavniki kakovosti in lahko pozitivno (senzorične lastnosti v vinu) ali negativno (trpkost sadnih sokov) vplivajo na gospodarski pomen hortikulturnih rastlin in njihovih proizvodov. Skrbna izbira sort, optimizacija surovin ali pravilni postopki predelave posledično vodijo do vrhunskih izdelkov, ki se lahko prodajajo po višjih cenah.
Vsa ta nova znanja bodo imela značilen vpliv na dogajanja v obstoječih podjetjih, ki se ukvarjajo s pridelavo hortikulturnih rastlin, saj bodo ta izbirala tehnologije, ki bodo energetsko učinkovitejše in bodo proizvodi velike kakovosti z visoko vsebnostjo sekundarnih metabolitov. Zelene tehnologije, ki so na pohodu ne bodo spremenile samo dogajanj v podjetjih, ampak bodo vplivale na celotno dogajanje v panogi kot je hortikultura. Posredno pa se vsa ta dogajanja prenašajo v način življenja in vplivajo tudi na raziskave na ostalih področjih kot so zdravstvo, dobro počutje ljudi itd. Že sedaj smo se z našimi raziskavami vključevali v širše dogajanje v evropskem prostoru, v prihodnje pa bomo to samo še nadgrajevali. Prepričani smo, da bodo naše raziskave omogočile tudi nastanek nekaterih novih tehnologij, posredno novih podjetij, prispevale veliko k samozaposlitvi na podeželju in s tem bom lahko odločil
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo