Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Hortikultura

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
ogljikovi hidrati, organske kisline, fenoli, avksini, klorofil, fotosinteza, bolezni, rezistenca, stres, foliarna prehrana, arhitektura dreves, koruza, žlahtnjenje, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, fitomedicina, kmetijska tehnika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  527 
2.  33134  dr. Jan Bizjak  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  20 
3.  17773  Aleksander Bobnar    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  23 
4.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  358 
5.  35363  dr. Vlasta Cunja  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  18 
6.  35366  dr. Anka Čebulj  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  81 
7.  34668  Tadej Heric    Tehnični sodelavec  2012 - 2014  0 
8.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  651 
9.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  204 
10.  24183  Matej Jeraša    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
11.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  384 
12.  03160  dr. Zora Korošec-Koruza  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2011  316 
13.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  288 
14.  31987  Ines Markelc  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  0 
15.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  389 
16.  30766  dr. Primož Oražem  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  23 
17.  14541  dr. Gregor Osterc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  344 
18.  05964  dr. Jože Osvald  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2011  472 
19.  17771  Dragutin Plasajec    Tehnični sodelavec  2009 - 2011  43 
20.  20496  Tomaž Pliberšek    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  8 
21.  17782  Janko Rebernik    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  10 
22.  36437  dr. Jan Reščič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  45 
23.  30552  dr. Helena Rojht  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  36 
24.  04578  dr. Ludvik Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  213 
25.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
26.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  458 
27.  29419  dr. Valentina Schmitzer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  151 
28.  30707  dr. Ana Slatnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec začetnik  2009 - 2014  321 
29.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  516 
30.  30340  Greta Sorta    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
31.  37423  dr. Mateja Šenica  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014  27 
32.  06404  dr. Franci Štampar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2009 - 2014  1.186 
33.  16042  dr. Karla Šturm  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2011  56 
34.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.110 
35.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  421 
36.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  574 
37.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  228 
38.  37424  dr. Zala Zorenč  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014  39 
39.  17762  dr. Dragan Žnidarčič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2010 - 2014  502 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.844 
Povzetek
Z uveljavljanjem trajnostnega razvoja kmetijstva se spreminjajo tudi potrebe po znanju o rasti in razvoju posameznih rastlin, saj je uporaba številnih 'pripomočkov' (gnojila, pesticidi, fitoregulatorji...) omejena. Pridelavo zdrave hrane omogoča izkoriščanje poznavanja fizioloških procesov rasti in razvoja rastlin izbrane rastlinske vrste in sorte ter pripadajoče tehnologije prilagojene posameznim pedoklimatskim razmeram. Pri sadjarstvu bomo proučevali naravni razvoj drevesa (arhitektonska zgradba) pri različnih sadnih vrstah (oreh, jablana, hruška). Ta analiza je osnova vseh nadaljnjih raziskav (primarnih in sekundarnih metabolitov ter hormonskega stanja dreves). Pri jablani bomo proučevali vpliv posameznih mineralov na stres - fotosintezo, transpiracijo, stomatalno prevodnost in sintezo primarnih metabolitov. Ugotavljali bomo notranjo kakovost plodov različnih sadnih vrst v odvisnosti od okoljskih danosti in tehnoloških ukrepov. Z analizo sintetiziranih fenolnih substanc v listih in plodu bomo raziskovali mehanizme odpornosti jablan proti jablanovemu škrlupu in antioksidativni potencial posameznih sort. Vpliv podlag na bujnost, rodnost in metabolizem mineralov češenj bomo raziskovali z meritvami fotosinteze, transpiracije in analizami polifenolnih snovi. Proučevali bomo pomen avksinov v procesu zasnove korenin pri potaknjencih lesnatih rastlin ter pomen avksinov pri rasti in razvoju dreves jablane in oreha pri določeni gojitveni obliki. Cilj raziskav pri sadjarstvu je odkrivanje fizioloških procesov, predvsem v stresnih razmerah in spoznavanje naravne zakonitosti rasti posamezne sadne vrste. Pri vinogradništvu bomo proučevali encimatsko aktivnost, mehanizme odpornosti proti stresnim razmeram in prilagodljivost vinske trte z določenim zdravstvenim statusom. Z dojemanjem limitov v pridelavi grozdja, ki nam jih postavlja kompleks trta-lega-tehnologija, bomo skušali postaviti osnove za pojem terroir v vinogradništvu v Sloveniji. Pri vinogradništvu je cilj raziskav spoznavanje mehanizma vinske trte v stresnih razmerah in določitev terroir-a. Pri vrtnarstvu bomo proučevali mehanizme sprejema in razporeditve hranil v sistemu vrtnina-tla-okolje s poudarkom na kakovosti končnih produktov (antioksidantov). Ugotavljali bomo možnosti pridelave funkcionalne zelenjave z dodatkom selena (fižol, krompir, radič). Preizkušali bomo pridelavo izbrane sezonske in izvensezonske zelenjave v kontroliranih razmerah. Pri varstvu rastlin bomo proučevali možnosti zatiranja hruševega ožiga (Erwinia amylovora) brez uporabe antibiotikov. V poskuse bomo vključili proheksadion-Ca in retardante. Preučevali bomo učinkovitost SAR (sistemično inducirana rezistenca) s pripravki na podlagi Al-fosetila in acibenzolar-S-metila (Bion). Ugotavljali bomo njihovo učinkovitost, stranske učinke ter vpliv na kopičenje antimikrobnih snovi (fenolne spojine, flavonoidi). Cilj raziskav pri varstvu rastlin je uspešno zatiranje hruševega ožiga z naravi prijaznimi pripravki. Pri mehanizaciji bomo določali silo, s katero je plod pritrjen na poganjek, v odvisnosti od vrste, sorte, podlage, talnih pogojev (tip tal, gnojenje, namakanje), gojitvene oblike, fenofaze in zrelosti... Določali bomo mehanske lastnosti plodov (trdnost lupine) z namenom izboljšanja načina obiranja, transporta in skladiščenja, ter luščenja (trtja) lupinastega sadja. Proučevali bomo termodinamične lastnosti plodov pri različnih postopkih sušenja plodov. Preizkušali bomo odpornost genskega materiala koruze (populacij in linij) proti najpomembnejšim boleznim (Fusarium spp., Exserohilum turcicum) z umetnim okuževanjem v naravnih razmerah. Odporne genotipe bomo uporabili za nadaljnje žlahtnjenje.
Pomen za razvoj znanosti
Program Hortikultura je prispeval k novemu znanju o metabolnih poteh in regulatornih elementih fenilpropanoidne poti hortikulturnih rastlin v odvisnosti od primarnega metabolizma, okoljskih vplivov in interakcij med rastlino in drugimi organizmi ter različnimi tehnološkimi postopki. Biosinteza sekundarnih metabolitov namreč ostaja ena pomembnejših neznank v pridelavi hortikulturnih rastlin. Zato smo se v programskem obdobju osredotočili na naslednje študije: - Identifikacija sekundarnih metabolitov iz skupine fenolne snovi in terpenoidov in njihov pomen v interakcijah med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem; - Vpliv okoljskih dejavnikov in tehnoloških postopkov na akumulacijo koristnih snovi v hortikulturnih proizvodih - Študije vpliva sinteze sekundarnih metabolitov in njihove sestave na fiziološki odziv rastlin. - Encimska aktivnost fenilpropanoidne poti ter mehanizmi in tehnološki postopki za njeno regulacijo. Naše raziskave sinteze in akumulacije sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah pomembno prispevajo k razvoju naslednjih disciplin in njim sorodnih področij: Na znanstvenem področju raziskav fenolnih snovi, so rezultati študij dopolnili manjkajoča znanja o biosintezi različnih skupin fenolnih snovi. Optimizirane so bile metode analize in ekstrakcije glede na rastlinsko vrsto in različna tkiva. Na področju rastlinskih raziskav smo povečali znanje o sekundarnih metabolitih, ki opravljajo številne fiziološke funkcije, kot so zaščita pred najrazličnejšimi stresnimi dejavniki. V hortikulturni pridelavi nova dognanja odpirajo možnosti preučevanja sinteze sekundarnih metabolitov pri različnih vrstah/sortah in kot odziv na okoljske in tehnološke dejavnike. Znanje o kopičenju sekundarnih metabolitov podpira prizadevanja za gojenje hortikulturnih rastlin z optimalno sestavo bioaktivnih snovi. Z študijami interakcije rastlina – okolje smo preučili možnosti in vzpodbujali uporabo bioloških pristopov v zvezi z varstvom rastlin pred patogeni. Razvoj tehnoloških postopkov za gojenje rastlin, s katerimi lahko vplivamo na povečano sposobnost sinteze nekaterih koristnih spojin in njihovo sestavo omogočajo neposreden vpliv na občutljivost/tolerantnost rastlin na dejavnike v okolju ter na končno kakovost hortikulturnih proizvodov.
Pomen za razvoj Slovenije
Kmetijstvo je ena izmed panog, ki je na kar številnih področjih deficitarna. Razpolagamo pa z naravnimi viri, znanjem in tradicijo za pridelavo hrane vrhunske kakovosti. S problemom tako imenovanega ogljičnega odtisa ali prevoza hrane na dolge razdalje zlasti nekaterih hortikulturnih rastlin (npr. sadja, zelenjave, namiznega grozdja) se srečujejo gospodarstva v celotni Evropski uniji. Z Raziskavami smo začeli neposredno po sprejetju nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006-2010, ki so zapisani v ReNRRP. Z interdisciplinarno sestavljeno projektno skupino (strokovnjaki iz področij hortikulture, varstva rastlin, žlahtnjenja rastlin, mehanizacije) smo vplivali na kakovost raziskav in razvoj, ki mora podobno kot gospodarska dejavnost izkazovati globalno primerljivo kakovost, konkurenčnost, inovativnost, racionalnost in učinkovitost. Slovenski parlament, je leta 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Hortikulturni proizvodi imajo v tej resoluciji posebno vlogo, praktično smo samo pri sadju – jabolkih in vinu samozadostni. Pri zelenjavi pridelamo le 30% potrebnih količin, zato je v teh strateških usmeritvah predvideno širjenje pridelave hortikulturnih rastlin. Ker v Slovenji nikoli nismo imeli intenzivne hortikulturne pridelave na velikih površinah in ker je struktura kmetij sorazmerno majhna, okolje zelo naravno, lahko pridelamo hrano vrhunske kakovosti, predvsem s pomočjo izboljšanih – integrirana in novih tehnologij – ekološka pridelava. Znanje, ki smo ga pridobili predvsem s študijami vpliva na sekundarni metabolizem, odnosi med rastlinami, rastlina-patogeni organizem in rastlina-koristni organizem, so neposredno vplivali na nove oziroma izboljšane tehnološke postopke in povečanje pridelave hortikulturnih pridelkov. Posredno je to vplivalo na več delovnih mest na podeželju, več dohodka na podeželju in boljšo poseljenost ruralne krajine. Vse to posledično prispeva k boljšemu družbenemu in kulturnemu razvoju slovenskega podeželja. Pridobljena znanja so vključena v nove tehnologije, ki omogočajo manjše onesnaževanje okolja, pridelavo varne hrane, nizko porabo energije in usmerjen trajnostni razvoj. Vsebnost sekundarnih metabolitov v rastlinah vpliva tudi na industrijo hrane in pijače. Sekundarni metaboliti so namreč pomembni dejavniki kakovosti in lahko pozitivno (senzorične lastnosti v vinu) ali negativno (trpkost sadnih sokov) vplivajo na gospodarski pomen hortikulturnih rastlin in njihovih proizvodov. Skrbna izbira sort, optimizacija surovin ali pravilni postopki predelave posledično vodijo do vrhunskih izdelkov, ki se lahko prodajajo po višjih cenah. Zelene tehnologije, ki so na pohodu ne spremenjajo samo dogajanj v podjetjih, ampak vplivajo na celotno dogajanje v panogi kot je hortikultura. Posredno pa se vsa ta dogajanja prenašajo v način življenja in vplivajo tudi na raziskave na ostalih področjih kot so zdravstvo, dobro počutje ljudi itd. Z našimi raziskavami se vključujemo v širše dogajanje v evropskem prostoru, v prihodnje pa bomo to samo še nadgrajevali. Naše raziskave so omogočile tudi nastanek nekaterih novih tehnologij, prispevale veliko k samozaposlitvi na podeželju in s tem lahko odločilno prispevajo k ohranitvi poseljenosti slovenskega podeželja in ohranitvi kulturne krajine. Ker naše delo vključuje tudi okrasne rastline, smo z raziskavami na tem področju lahko odločilno vplivali k ustvarjanju prijetnega bivalnega okolja v Sloveniji. Program Hortikultura ima tudi pomemben posreden vpliv na družbo. Povečanje znanja o biosintezi sekundarnih metabolitov v hortikulturnih rastlinah prispeva tudi k razvoju raziskav sorodnih disciplin. Dolgoročno lahko pričakujemo velik vpliv na ljudi in okolje. Sekundarni metaboliti v rastlinah in njihovih proizvodih imajo pomembne nutricionistične učinke in so aktivne sestavine številnih ljudskih zdravil.
Avdiovizualni viri (2)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Hortikultura  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
2. Hortikultura  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno