Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Hortikultura

Uredi
Obdobja
01. januar 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 
Ključne besede
ogljikovi hidrati, organske kisline, fenoli, avksini, klorofil, fotosinteza, bolezni, rezistenca, stres, foliarna prehrana, arhitektura dreves, koruza, žlahtnjenje, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, fitomedicina, kmetijska tehnika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  526 
2.  17773  Aleksander Bobnar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  23 
3.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  358 
4.  23495  dr. Mateja Colarič Bajc  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  61 
5.  20161  dr. Jernej Demšar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  18 
6.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  650 
7.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  205 
8.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  382 
9.  03160  dr. Zora Korošec-Koruza  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  315 
10.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  387 
11.  00951  dr. Lea Milevoj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  665 
12.  14541  dr. Gregor Osterc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  344 
13.  05964  dr. Jože Osvald  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  472 
14.  17771  Dragutin Plasajec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  43 
15.  20496  Tomaž Pliberšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  8 
16.  04578  dr. Ludvik Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  213 
17.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  457 
18.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  516 
19.  06404  dr. Franci Štampar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2004 - 2008  1.187 
20.  22464  dr. Mateja Štefančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  37 
21.  16042  dr. Karla Šturm  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  56 
22.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2004 - 2008  1.110 
23.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  421 
24.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  573 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.273 
Povzetek
Z uveljavljanjem trajnostnega razvoja kmetijstva se spreminjajo tudi potrebe po znanju o rasti in razvoju posameznih rastlin, saj je uporaba številnih 'pripomočkov' (gnojila, pesticidi, fitoregulatorji...) omejena. Pridelavo zdrave hrane omogoča izkoriščanje poznavanja fizioloških procesov rasti in razvoja rastlin izbrane rastlinske vrste in sorte ter pripadajoče tehnologije prilagojene posameznim pedoklimatskim razmeram. Pri sadjarstvu bomo proučevali naravni razvoj drevesa (arhitektonska zgradba) pri različnih sadnih vrstah (oreh, jablana, hruška). Ta analiza je osnova vseh nadaljnjih raziskav (primarnih in sekundarnih metabolitov ter hormonskega stanja dreves). Pri jablani bomo proučevali vpliv posameznih mineralov na stres - fotosintezo, transpiracijo, stomatalno prevodnost in sintezo primarnih metabolitov. Ugotavljali bomo notranjo kakovost plodov različnih sadnih vrst v odvisnosti od okoljskih danosti in tehnoloških ukrepov. Z analizo sintetiziranih fenolnih substanc v listih in plodu bomo raziskovali mehanizme odpornosti jablan proti jablanovemu škrlupu in antioksidativni potencial posameznih sort. Vpliv podlag na bujnost, rodnost in metabolizem mineralov češenj bomo raziskovali z meritvami fotosinteze, transpiracije in analizami polifenolnih snovi. Proučevali bomo pomen avksinov v procesu zasnove korenin pri potaknjencih lesnatih rastlin ter pomen avksinov pri rasti in razvoju dreves jablane in oreha pri določeni gojitveni obliki. Cilj raziskav pri sadjarstvu je odkrivanje fizioloških procesov, predvsem v stresnih razmerah in spoznavanje naravne zakonitosti rasti posamezne sadne vrste. Pri vinogradništvu bomo proučevali encimatsko aktivnost, mehanizme odpornosti proti stresnim razmeram in prilagodljivost vinske trte z določenim zdravstvenim statusom. Z dojemanjem limitov v pridelavi grozdja, ki nam jih postavlja kompleks trta-lega-tehnologija, bomo skušali postaviti osnove za pojem terroir v vinogradništvu v Sloveniji. Pri vinogradništvu je cilj raziskav spoznavanje mehanizma vinske trte v stresnih razmerah in določitev terroir-a. Pri vrtnarstvu bomo proučevali mehanizme sprejema in razporeditve hranil v sistemu vrtnina-tla-okolje s poudarkom na kakovosti končnih produktov (antioksidantov). Ugotavljali bomo možnosti pridelave funkcionalne zelenjave z dodatkom selena (fižol, krompir, radič). Preizkušali bomo pridelavo izbrane sezonske in izvensezonske zelenjave v kontroliranih razmerah. Pri varstvu rastlin bomo proučevali možnosti zatiranja hruševega ožiga (Erwinia amylovora) brez uporabe antibiotikov. V poskuse bomo vključili proheksadion-Ca in retardante. Preučevali bomo učinkovitost SAR (sistemično inducirana rezistenca) s pripravki na podlagi Al-fosetila in acibenzolar-S-metila (Bion). Ugotavljali bomo njihovo učinkovitost, stranske učinke ter vpliv na kopičenje antimikrobnih snovi (fenolne spojine, flavonoidi). Cilj raziskav pri varstvu rastlin je uspešno zatiranje hruševega ožiga z naravi prijaznimi pripravki. Pri mehanizaciji bomo določali silo, s katero je plod pritrjen na poganjek, v odvisnosti od vrste, sorte, podlage, talnih pogojev (tip tal, gnojenje, namakanje), gojitvene oblike, fenofaze in zrelosti... Določali bomo mehanske lastnosti plodov (trdnost lupine) z namenom izboljšanja načina obiranja, transporta in skladiščenja, ter luščenja (trtja) lupinastega sadja. Proučevali bomo termodinamične lastnosti plodov pri različnih postopkih sušenja plodov. Preizkušali bomo odpornost genskega materiala koruze (populacij in linij) proti najpomembnejšim boleznim (Fusarium spp., Exserohilum turcicum) z umetnim okuževanjem v naravnih razmerah. Odporne genotipe bomo uporabili za nadaljnje žlahtnjenje.
Pomen za razvoj znanosti
Trajnostni razvoj v zadnjih letih uporabljamo kot nov pristop pri smotrnejši izrabi naravnih dobrin na različnih področjih. Velikokrat to besedo tudi na širšem področju agronomije nepravilno uporabimo in se na ta način izognemo realnim problemom. Če želimo trajnostno gospodariti, potrebujemo več znanja. Namen naših raziskav na področju Hortikulture je bilo pridobivanje novega znanja pri rasti in razvoju sadnih rastlin, vinske trte in vrtnin glede na obstoječe genotipe, različne tehnološke pristope in okoljske vplive. Posebej smo se omejili na različne produkte primarnega in sekundarnega metabolizma. V ta namen smo dobili številne rezultate, ki smo jih objavili v 20 člankih iz prvega kvartila revij SCI. Nekatere naše objave, predvsem pri orehu, jablani, slivi, nekaterih alternativnih sadnih vrstah so bile prve na svojem področju v svetovnem merilu. Ob tem smo osvojili številne nove raziskovalne pristope, preizkusili in dopolnili številne laboratorijske metode. Novi pristopi pri analizah so zahtevali tudi priučitev na novo pridobljeno laboratorijsko opremo, ki je dodatno obogatila in poglobila dosedanji nivo raziskav. Naši rezultati so že dosegli določeno mednarodno odmevnost. Citiranost v letu 2008 pa nakazuje, da bo ta odmevnost dosegla pravo vrednost šele v naslednjih letih, ker na našem področju citiranost prihaja z zamikom zaradi narave raziskav. Rezultati naših raziskav so uporabni za raziskovalce s področja žlahtnjenja rastlin, biotehnologije, ekologije, fiziologije, biokemije, tehnologij predelave itd. Na to kažejo številne izmenjave rezultatov in ideje o skupnih projektih, ki se pojavljajo v zadnjem času.
Pomen za razvoj Slovenije
Dobljeni rezultati predstavljajo pomemben prispevek za nadaljnji razvoj področja Hortikultura. Hortikultura predstavlja glede na trende v svetu najbolj rastoče področje znotraj kmetijstva, saj pomeni pridelavo tistih dobrin, ki za človeka predstavljajo zdrav način življenja, hkrati pa je tudi glavna za ustvarjanje prijetnega bivalnega okolja. Zato menimo, da bo tudi v Sloveniji to področje pridobivalo na pomenu. Rezultati naših raziskav lahko odločilno pripomorejo k tem trendom, uporabljeni so bili že v pedagoške namene na dodiplomskem in podiplomskem študiju, v nadaljnjem pa bodo uporabljeni tudi na mednarodnem študiju. Večina dobljenih rezultatov ima poleg znanstvene tudi zelo veliko aplikativno vrednost, zato so bili ti rezultati delno že in bodo v bodoče uporabljeni za razvoj energetsko manj zahtevnih, ekološko bolj sprejemljivih tehnoloških postopkov pri pridelavi sadja (strokovna monografija Sadjarstvo leta 2005 - druga dopolnjena izdaja leta 2009), vrtnin in vinske trte. Hkrati pa smo rezultate uporabili tudi za osveščanje uporabnikov teh dobrin in jih podučili predvsem o zdravstvenem vidiku produktov sekundarnega metabolizma, ki zaradi svojih antioksidativnih in preventivnih funkcij preprečujejo tveganje za razvoj različnih bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, rak in kardiovaskularne bolezni. Strokovno javnost s področja sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva smo o naših dosežkih redno seznanjali na strokovnih srečanjih in na ta način naše rezultate neposredno prenašali v prakso.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno