Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Hortikultura

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biotični in abiotični stres, fenolne snovi, terpenoidi, dušik vsebujoče snovi, fiziologija rasti razvoja, tehnologije pridelave, kakovost pridelkov, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, fitomedicina, kmetijska tehnika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
16.579,41
A''
2.627,81
A'
10.261,12
A1/2
11.949,71
CI10
11.673
CImax
333
h10
49
A1
58,45
A3
14,97
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  590  12.589  10.746  18,21 
Scopus  749  15.411  13.298  17,75 
Raziskovalci (30)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  525 
2.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Raziskovalec  2022 - 2024  231 
3.  51865  Saša Gačnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  20 
4.  36972  Anton Gleščič    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
5.  55384  dr. Mariana Cecilia Grohar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  32 
6.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  646 
7.  56336  Eva Indihar    Tehnični sodelavec  2022 
8.  54732  Tea Ivančič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  14 
9.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  200 
10.  24183  Matej Jeraša    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
11.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  378 
12.  56906  Petra Kunc  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
13.  56592  Gašper Leskovar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 
14.  53623  dr. Aljaž Medič  Biologija  Raziskovalec  2022 - 2024  41 
15.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  383 
16.  14541  dr. Gregor Osterc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  341 
17.  38513  Tilen Petrič    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
18.  20496  Tomaž Pliberšek    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
19.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
20.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  453 
21.  29419  dr. Valentina Schmitzer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  150 
22.  30707  dr. Ana Slatnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  316 
23.  51858  Tina Smrke  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  24 
24.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  514 
25.  30340  Greta Sorta    Tehnični sodelavec  2022 
26.  06404  dr. Franci Štampar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  1.185 
27.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2022 - 2024  1.084 
28.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  416 
29.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2022 - 2024  568 
30.  53625  dr. Tilen Zamljen  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  41 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.539 
Povzetek
Raziskovalci v programski skupini Hortikultura postavljamo hortikulturne rastline v središče naših raziskav. Ne glede ali gre za sadno rastlino, vrtnino, vinsko trto ali okrasno rastlino, vsem je skupno, da natančno preučujemo njihovo fiziologijo in metabolizem. Z raziskavami želimo razvijati postopke, v katerih hortikulturne rastline optimalno koristijo naravne vire in dosegajo velike pridelke odlične kakovosti. Želimo doseči odmik od dosedanjega načina pridelave v smer trajnostnega pristopa. Potrebno je odgovoriti na nove izzive v pridelavi, kot so nenadni in ekstremni vremenski pojavi zaradi spreminjajočega se podnebja, pojav novih škodljivcev in bolezni, zahteve potrošnikov po hrani pridelani z minimalno uporabo ali brez sintetičnih kemikalij, omejeni naravni viri za pridelavo itd. Hortikulturne rastline morajo biti dovolj robustne in prilagodljive, njihovi pridelki pa ne samo prehransko varni, ampak tudi bogati s snovmi, ki so pomembni za zdravje ljudi. Za bistven doprinos k sodobni hortikulturni pridelavi smo naše raziskave usmerili na tri področja: (i) proučevanje odziva rastlin na okoljske dejavnike, (ii) izboljšave in razvoj novih tehnoloških pristopov pridelave ter (iii) identifikacija metabolitov in spremljanje metabolizma rastlin. Kljub temu, da smo skupina raziskovalcev, ki je močno povezana s pridelavo rastlin, z našimi raziskavami bogatimo svetovno zakladnico znanja, ne samo na področju hortikulture, pač pa tudi fiziologije rastlin, fiziologije stresa, mineralne prehrane, biotičnega varstva, rastlinskega metabolizma, kakovosti in fiziologije plodov. Naše raziskave so kompleksne in pri tem iščemo interdisciplinarno sodelovanje z drugimi raziskovalci/skupinami ne le znotraj hortikulturne panoge, ampak tudi širše. Poleg primarnih metabolitov so za kakovost in fiziološki odziv rastline pomembni zlasti sekundarni metaboliti. Potrošniki izbirajo in uživajo hortikulturne pridelke ne le zaradi privlačnega izgleda in dobrega okusa, ampak tudi z namenom izboljšanja zdravja in počutja. Zato morajo biti rastline bogate z vitamini, minerali in različnimi bioaktivnimi snovmi. Na vsebnost omenjenih snovi lahko v veliki meri vplivamo z različnimi tehnološkimi ukrepi in optimizacijo okoljskih dejavnikov. Prav rastlinski sekundarni metaboliti so pomembni ne samo pri delovanju rastline, ampak tudi v interakcijah rastlina-rastlina in rastlina-žival. Vse to lahko vtkemo v razvoj novih pristopov biotičnega varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, na primer z alelopatskimi snovmi. Razširjanje znanja v znanstvenih objavah in predstavitvah rezultatov na znanstvenih konferencah omogoča povezovanje s svetovno raziskovalno skupnostjo. Strokovni članki, delavnice in strokovna srečanja krepijo sodelovanje s strokovno javnostjo in pridelovalci. Popularizacija znanosti preko različnih družbenih medijev in socialnih omrežij nam omogoča stik s potrošniki in jim približa poznavanje hortikulturnih rastlin, njihovo pridelavo in kakovost končnih proizvodov.
Pomen za razvoj znanosti
V prihodnjem programskem obdobju bomo analizirali biokemičen odziv hortikulturnih rastlin na različne tehnološke postopke in okoljske dejavnike ter s tem okrepili vedenje o fiziologiji rasti in razvoja rastlin, zlasti z vidika raznih negativnih oz. pozitivnih vplivov. Poznavanje fiziološkega odziva rastlin v povezavi z interakcijo rastlina-okolje omogoča hitre odzive za preprečevanje negativnega stresa na rast in razvoj rastlin, izpad pridelka ali zmanjšanje njegove kakovosti. Na ta način bomo krepili znanje na področju fiziologije rastlin, zlasti fiziologije stresa. Raziskave s področja poznavanja vplivov stresorjev, ki so jim izpostavljene rastline v naravnem ali nadzorovanem okolju, bodo omogočile razvoj novih tehnoloških rešitev. S spremljanjem ekspresije genov in aktivnosti encimov, ki sodelujejo pri sintezi in razgradnji fenolnih snovi, bomo nadgradili razumevanje regulacije in obstojnosti teh snovi v različnih organih sadnih rastlin med rastjo in po spravilu. Raziskave bomo razširili tudi na druge metabolite in spremljali njihovo encimsko aktivnost in metabolne produkte omenjenih reakcij. Tako bomo skušali bolje razumeti delovanje encimov mirozinaz pri razgradnji glukozinolatov, pretvorbo hidrojuglon-ß-D-glukopiranozida in ?-hidrojuglona v juglon, aktivnosti kapsaicin sintaze in encimsko aktivnost antioksidativnega odziva rastlin. Rastline med rastno dobo sintetizirajo in shranjujejo sekundarne metabolite v različnih organih/tkivih. Za določanje metabolitov v različnih tkivih hortikulturnih rastlin bomo optimizirali metode ekstrakcije in analize s pomočjo HPLC-MS. Te metode predstavljajo osnovo raziskav ciljnih metabolitov in jih bomo v prihodnjem obdobju optimizirali za mnoge rastlinske vrste. Prav tako bomo s pomočjo sodobnih spektroskopskih tehnik (MS, NMR) določili neznane spojine ter jih ustrezno poimenovali. Naše raziskave bomo nadgradili z analizo hlapnih snovi s pomočjo GC/MS sistema. To nam bo omogočilo analizo pomembnih komponent arome in okusa plodov, eteričnih olj in maščobnih kislin. Na ta način bomo primarni in sekundarni metabolizem zaokrožili z identifikacijo hlapnih snovi - aromatiko, ki je zelo pomembna pri proizvodih hortikulturnih rastlin. Optimizacija že uveljavljenih metod ekstrakcije in analize nam bo omogočala vrednotenje sestave in količine metabolitov. S tem bomo razširili raziskave s področja metabolomike. Destruktivne metode za določanje zrelosti bomo nadgradili z nedestruktivnimi metodami, ki temeljijo na absorpciji klorofila in drugih metabolitov, prisotnih v epidermalnih tkivih organov rastlin. Laboratorijsko določeno vsebnost metabolitov bomo uporabili kot indikator kakovosti plodov in drugih delov hortikulturnih rastlin ter na podlagi vrednosti določili čas obiranja v optimalni zrelosti. Zaradi kompleksne matrike bioaktivnih in signalnih molekul, ki jih uvrščamo v skupino biostimulantov, bomo s preverjanjem odziva na nivoju tkiva, organa ali rastline, razkrili mehanizme delovanja različnih biostimulanov. Ti na rast lahko delujejo pospeševalno ali zaviralno, v nekaterih primerih pa kot sredstvo za blaženje stresa. Prav tako bomo s preizkušanjem naravnih biostimulativnih snovi vrednotili potencialno insekticidno delovanje. Nadaljevali bomo žlahtniteljsko delo na področju oreha in leske ter odbrali nove sorte, ki bodo sledile zahtevam trajnostne pridelave in zelenega razvoja.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je bogata z naravnimi danostmi in viri, znanjem in tradicijo pridelave hrane vrhunske kakovosti. Velik ogljični odtis v povezavi s prehranskimi kilometri (transport hrane na dolge razdalje) in okolju spornimi pridelovalnimi tehnologijami hortikulturnih rastlin (sadja, zelenjave, namiznega grozdja) je pereč problem, s katerim se srečujejo gospodarstva v celotni Evropski uniji. Policentričen razvoj za zagotavljanje prehranske vzdržnosti je skupna strategija EU, ki ji sledimo tudi v Sloveniji. Projekt "od vil do vilic" je nov celovit pristop, ki pomeni veliko priložnost za izboljšanje načina življenja, zdravja in okolja. Na področju javne uprave bomo sodelovali pri vsakoletnem izobraževanju strokovnih delavcev javne svetovalne službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvajali bomo različne strokovne naloge, v katere bomo neposredno vključili znanja, pridobljena v raziskavah programske skupine Hortikultura. Znanje bomo širili tudi v strokovnih telesih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in aktivno sodelovali pri oblikovanju nadaljnjih politik in odločitev, pomembnih za kmetijstvo in prehrano. O vsebnosti in sestavi metabolitov v hortikulturnih pridelkih bomo sproti obveščali zainteresirano strokovno javnost s področja zdravstva in prehrane. Dobljeno znanje bomo redno vključevali v izobraževalni proces na vse treh stopnjah študija kmetijstva in povezanih področij. Poleg neposrednega pedagoškega dela opravljamo tudi vlogo mentorjev zaključnih del ter sodelujemo v številnih doktorskih postopkih v Evropi in na zahodnem Balkanu. Rezultati naših raziskav bodo pomembno vplivali na razvoj vseh panog hortikulturne pridelave v Sloveniji in tujini. Rezultati raziskav s področja metabolizma rastlin so osnoven vir informacij o vsebnosti snovi, ki so pomembne za nutricionistiko in medicino. Znanje o obstojnosti pigmentov, zlasti antocianov, bo omogočilo razvoj kakovostnejših in obstojnejših proizvodov, sokov in pijač v živilski industriji. Različni deli hortikulturnih rastlin s spremenjeno sestavo ali povečano vsebnostjo metabolitov in mineralov so odličen izhodiščni material pri razvoju proizvodov z dodano vrednostjo v živilski industriji (novi prehranski dodatki, obogateni proizvodi). S podjetji bomo nadaljevali pri razvoju tehnoloških rešitev, kot so razvoj sistemov hidroponskega gojenja različnih hortikulturnih rastlin v stanovanjih, tehnikah gojenja v nadzorovanih sistemih in pri razvoju specifičnih proizvodov pri razmnoževanju rastlin ('ready-rooter' potaknjenci). Nove sorte lupinarjev, ki so prilagojene na pedoklimatske razmere v Sloveniji, bodo pomembno prispevale k obsegu in kakovosti pridelave lupinarjev in omogočile pridelovalcem konstantne pridelke in zaslužke, predelovalni industriji pa domače surovine odlične kakovosti. Državo Slovenijo bomo promovirali na različnih mednarodnih srečanjih, kjer bomo predstavili svoje znanje, prav tako pa tkali znanstveno-raziskovalne povezave in nadgradili področje z obsežnim tujim znanjem s celotnega sveta. V številnih novih mednarodnih projektih bomo svoje znanje bogatili z znanjem iz drugih držav in s tem razvijali ideje in rešitve. Sodelovali bomo v okviru Evropske unije, osrednje Evrope in v državah zahodnega Balkana. Aktivno bomo sodelovali v evropskem medsektorskem in interdisciplinarnem projektu HiStabJuice (Horizont 2020), ki združuje znanstveno delovanje petih univerz in dveh raziskovalnih ustanov s tehnološkimi izkušnjami 10 industrijskih partnerjev iz 7 držav EU. Rezultati projekta bodo tehnološke izboljšave različnih segmentov živilske industrije na področju sokov. Znanje, pridobljeno v projektu, bo prosto dostopno.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno