Projekti / Programi
Družbeni informacijski in komunikacijski procesi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| S191 |
Družboslovje |
Trženje |
komuniciranje, jezik, množieno komuniciranje, raeunalniško posredovano komuniciranje, javnost, socializacija, množieni mediji, novinarstvo, življenjski stil, obeinstvo, javno mnenje, informacijska družba, informacijska in komunikacijska tehnologija, razisk. metode
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Od ameriškega pragmatizma in simbolienega interakcionizma naprej obstja soglasje, da družba ne obstaja s pomoejo, ampak v komuniciranju, katerega primarni nosilec in doloeevalec je jezik; in da je komunikacijske tehnologije mogoee uporabljati za razvoj komuniciranja kot elovekove potrebe in generiene sposobnosti ali pa zlorabljati oz. zvesti na sredstvo za doseganje zunanjih smotrov. V veeini sodobnih demokratienih družb se na primer povezujeta procesa komunikativnega proizvajanja legitimne moei in manipulativnega usmerjanja medijske moei za zagotavljanje množiene lojalnosti. V njih politieno delujoee javnosti ne potrebujejo samo institucionalno zagotovljene avtonomije v okviru pravne države, ampak tudi podporo kulturnih tradicij in socializacijskih vzorcev (politiene kulture). V tem okviru je vedno znova aktualno vprašanje pomena in znaeaja množienih medijev, ki delujejo kot 'narrator, advocate and weathercock' (Bryce) in s tem oblikujejo elovekove življenjske stile ter skupaj z drugimi asociacijami oblikujejo mnenja; sicer ne pripadajo administrativnemu sistemu, dosegajo pa politiene ueinke prek publicistienega vpliva. V sodobnosti npr. proces 'tabloidizacije' oznaeuje premik od prvenstveno verbalnega k prvenstveno neverbalnemu (vizualnemu) komuniciranju ter k zabavnim vsebinam (infotainment), s eimer se zmanjšuje vloga medijev kot eetrte veje družbene moei in mediatorjev racionalnega razpravljanja. Spremembe v množienem komuniciranju so povezane z razvojem tržnega komuniciranja in komuniciranja z javnostmi. Kritiki vidijo v teh spremembah napoved zatona javnega življenja in s tem demokracije, medtem ko zagovorniki v njih vidijo znake demokratienega razširjanja obeinstev z vkljueevanjem doslej izkljueenih (nižjih) slojev. Podobna vprašanja se zastavljajo ob razvoju raeunalniško posredovanega komuniciranja, kot je npr. internet. Raziskovanje komuniciranja se sreeuje s protislovjem med proueevanjem (množieno) komunikacijskih procesov ter širšega družbenega konteksta, v katerega je vsako komuniciranje umešeeno. Usmerjenost na civilno družbo in javnost ponuja možnost rekonceptualizacije množienega komuniciranja in njegovega povezovanja s širšim teoretienim horizontom, relevantnim za demokratieno teorijo ter teorijo javnosti in javnega mnenja. Javnost in javno mnenje sta postali kontroverzni podroeji raziskovanja zlasti z uveljavitvijo empirienega raziskovanja v tridesetih letih tega stoletja ter s komercializacijo množienih medijev, spremembo znaeaja množienih demokraciij in z rastoeo kompleksnostjo in razelenjenostjo sodobnih 'informacijskih družb'. V empirienem delu je raziskovalni program usmerjen v proueevanje slojevitosti javnosti, segmentiranosti medijskih obeinstev in njihovih življenjskih stilov ter razvoja raeunalniško posredovanega komuniciranja (CMC) v Sloveniji ter v razvijanje predmetu ustreznih raziskovalnih metod (mnenjske raziskave, analiza besedil).
Pomen za razvoj znanosti
Podroeju daje posebno težo 'informacijska revolucija': s tem ko je informacijska dejavnost postala ekonomsko najpomembnejša (najdonosnejša) dejavnost v 'informacijskih ekonomijah' ZDA, Zahodne Evrope in Japonske, saj se v njej ustvarja vee kot 50 odstotkov narodnega bruto proizvoda, postajajo informacijski in komunikacijski procesi deležni vse veeje pozornosti tako v družboslovnih kot nedružboslovnih disciplinah. Proueevanje družbenega komuniciranja nasploh (naša programska skupina je edina na tem podroeju v Sloveniji) ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množienih medijev in novinarstva, zlasti njihove vloge v oblikovanju življenjskih stilov ter formiranju in izražanju javnega mnenja, so temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih - 'informacijskih' - družb in torej za družbene vede. Širši znanstveni pomen podroeja se najbolj plastieno kaže v hitrem narašeanju števila raziskovalnih centrov ter znanstvenih serijskih publikacij in natisnjenih monografij s podroeja komuniciranja po vsem svetu, zlasti seveda v najrazvitejših delih sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Komunikologija se je kot znanstvenoraziskovalna disciplina zaeela razvijati v Sloveniji pred dobrima dvema desetletjema in je kljub maloštevilnim raziskovalcem v kratkem easu dosegla mednarodno uveljavitev z organizacijo vrste znanstvenih sestankov v Sloveniji, z relativno velikim številom objav v tujini in z revijo Javnost-The Public, ki je prva družboslovna revija iz Slovenije, uvršeena v Social Sciences Citation Index pri ISI v Filadelfiji. Eden temeljnih problemov zagotavljanja in ohranjanja celostnega avtonomnega razvoja posameznikov in družbe kot celote je v omejevanju vsakršnih posegov, da bi svobodno komunikativno prakso ljudi podvrgla nadzoru politienooblastnih in kapitalskih institucij. Raziskovanje komuniciranja kot bistveni temelj demokratizacije komuniciranja (zlasti medijev) je še posebej pomembno za države v tranziciji v Vzhodni in Srednji Evropi, (1) ker so (r)evolucionarne spremembe v veliki meri nastale kot posledica komunikacijske dejavnosti prostovoljnih asociacij oz. gibanj, npr. za uveljavitev eloveških pravic ali ekoloških in feministienih ciljev, in (2) ker je problem regulacije množienih medijev pomembno vprašanje na dnevnih redih mnogih institucij v Evropski uniji (programska skupina sodeluje z Audiovisual Euroeka). Eeprav je situacija v zahodnih demokracijah drugaena zaradi institucionalnega okvira demokratiene pravne države, pa se povsod kot temeljno zastavlja vprašanje (na katerega ni mogoee odgovoriti brez empirienega raziskovanja), ali in v kakšnem obsegu javnost, ki jo 'obvladujejo' množieni mediji, omogoea posameznikom in njihovim asociacijam 'konkurirati' medijski moei politienih in gospodarskih akterjev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
