Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Družbeni informacijski in komunikacijski procesi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
S191  Družboslovje  Trženje 
Ključne besede
komuniciranje, jezik, množieno komuniciranje, raeunalniško posredovano komuniciranje, javnost, socializacija, množieni mediji, novinarstvo, življenjski stil, obeinstvo, javno mnenje, informacijska družba, informacijska in komunikacijska tehnologija, razisk. metode
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08541  dr. Sandra Bašić Hrvatin  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  777 
2.  22509  mag. Gregor Bulc  Politične vede  Raziskovalec  2002 - 2003  62 
3.  16116  dr. Karmen Erjavec  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  603 
4.  20919  dr. Hanno Hardt  Politične vede  Raziskovalec  2002 - 2003  148 
5.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  560 
6.  09734  dr. Tomo Korošec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  347 
7.  01944  dr. Manca Košir  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  908 
8.  08714  dr. Marko Lah  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  335 
9.  07633  dr. Breda Luthar  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  405 
10.  16370  dr. Tanja Oblak Črnič  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  372 
11.  20682  dr. Andrej Pinter  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  138 
12.  15258  dr. Melita Poler Kovačič  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  246 
13.  22331  dr. Maruša Pušnik  Politične vede  Raziskovalec  2002 - 2003  370 
14.  21649  Nenad Senić  Politične vede  Raziskovalec  2002 - 2003  34 
15.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Vodja projekta  2001 - 2003  694 
16.  06154  dr. Andrej Škerlep  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  372 
17.  19279  mag. Martina Trampuž  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2002  16 
18.  06214  mag. Nataša Vesel  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  24 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.998 
Povzetek
Od ameriškega pragmatizma in simbolienega interakcionizma naprej obstja soglasje, da družba ne obstaja s pomoejo, ampak v komuniciranju, katerega primarni nosilec in doloeevalec je jezik; in da je komunikacijske tehnologije mogoee uporabljati za razvoj komuniciranja kot elovekove potrebe in generiene sposobnosti ali pa zlorabljati oz. zvesti na sredstvo za doseganje zunanjih smotrov. V veeini sodobnih demokratienih družb se na primer povezujeta procesa komunikativnega proizvajanja legitimne moei in manipulativnega usmerjanja medijske moei za zagotavljanje množiene lojalnosti. V njih politieno delujoee javnosti ne potrebujejo samo institucionalno zagotovljene avtonomije v okviru pravne države, ampak tudi podporo kulturnih tradicij in socializacijskih vzorcev (politiene kulture). V tem okviru je vedno znova aktualno vprašanje pomena in znaeaja množienih medijev, ki delujejo kot 'narrator, advocate and weathercock' (Bryce) in s tem oblikujejo elovekove življenjske stile ter skupaj z drugimi asociacijami oblikujejo mnenja; sicer ne pripadajo administrativnemu sistemu, dosegajo pa politiene ueinke prek publicistienega vpliva. V sodobnosti npr. proces 'tabloidizacije' oznaeuje premik od prvenstveno verbalnega k prvenstveno neverbalnemu (vizualnemu) komuniciranju ter k zabavnim vsebinam (infotainment), s eimer se zmanjšuje vloga medijev kot eetrte veje družbene moei in mediatorjev racionalnega razpravljanja. Spremembe v množienem komuniciranju so povezane z razvojem tržnega komuniciranja in komuniciranja z javnostmi. Kritiki vidijo v teh spremembah napoved zatona javnega življenja in s tem demokracije, medtem ko zagovorniki v njih vidijo znake demokratienega razširjanja obeinstev z vkljueevanjem doslej izkljueenih (nižjih) slojev. Podobna vprašanja se zastavljajo ob razvoju raeunalniško posredovanega komuniciranja, kot je npr. internet. Raziskovanje komuniciranja se sreeuje s protislovjem med proueevanjem (množieno) komunikacijskih procesov ter širšega družbenega konteksta, v katerega je vsako komuniciranje umešeeno. Usmerjenost na civilno družbo in javnost ponuja možnost rekonceptualizacije množienega komuniciranja in njegovega povezovanja s širšim teoretienim horizontom, relevantnim za demokratieno teorijo ter teorijo javnosti in javnega mnenja. Javnost in javno mnenje sta postali kontroverzni podroeji raziskovanja zlasti z uveljavitvijo empirienega raziskovanja v tridesetih letih tega stoletja ter s komercializacijo množienih medijev, spremembo znaeaja množienih demokraciij in z rastoeo kompleksnostjo in razelenjenostjo sodobnih 'informacijskih družb'. V empirienem delu je raziskovalni program usmerjen v proueevanje slojevitosti javnosti, segmentiranosti medijskih obeinstev in njihovih življenjskih stilov ter razvoja raeunalniško posredovanega komuniciranja (CMC) v Sloveniji ter v razvijanje predmetu ustreznih raziskovalnih metod (mnenjske raziskave, analiza besedil).
Pomen za razvoj znanosti
Podroeju daje posebno težo 'informacijska revolucija': s tem ko je informacijska dejavnost postala ekonomsko najpomembnejša (najdonosnejša) dejavnost v 'informacijskih ekonomijah' ZDA, Zahodne Evrope in Japonske, saj se v njej ustvarja vee kot 50 odstotkov narodnega bruto proizvoda, postajajo informacijski in komunikacijski procesi deležni vse veeje pozornosti tako v družboslovnih kot nedružboslovnih disciplinah. Proueevanje družbenega komuniciranja nasploh (naša programska skupina je edina na tem podroeju v Sloveniji) ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množienih medijev in novinarstva, zlasti njihove vloge v oblikovanju življenjskih stilov ter formiranju in izražanju javnega mnenja, so temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih - 'informacijskih' - družb in torej za družbene vede. Širši znanstveni pomen podroeja se najbolj plastieno kaže v hitrem narašeanju števila raziskovalnih centrov ter znanstvenih serijskih publikacij in natisnjenih monografij s podroeja komuniciranja po vsem svetu, zlasti seveda v najrazvitejših delih sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Komunikologija se je kot znanstvenoraziskovalna disciplina zaeela razvijati v Sloveniji pred dobrima dvema desetletjema in je kljub maloštevilnim raziskovalcem v kratkem easu dosegla mednarodno uveljavitev z organizacijo vrste znanstvenih sestankov v Sloveniji, z relativno velikim številom objav v tujini in z revijo Javnost-The Public, ki je prva družboslovna revija iz Slovenije, uvršeena v Social Sciences Citation Index pri ISI v Filadelfiji. Eden temeljnih problemov zagotavljanja in ohranjanja celostnega avtonomnega razvoja posameznikov in družbe kot celote je v omejevanju vsakršnih posegov, da bi svobodno komunikativno prakso ljudi podvrgla nadzoru politienooblastnih in kapitalskih institucij. Raziskovanje komuniciranja kot bistveni temelj demokratizacije komuniciranja (zlasti medijev) je še posebej pomembno za države v tranziciji v Vzhodni in Srednji Evropi, (1) ker so (r)evolucionarne spremembe v veliki meri nastale kot posledica komunikacijske dejavnosti prostovoljnih asociacij oz. gibanj, npr. za uveljavitev eloveških pravic ali ekoloških in feministienih ciljev, in (2) ker je problem regulacije množienih medijev pomembno vprašanje na dnevnih redih mnogih institucij v Evropski uniji (programska skupina sodeluje z Audiovisual Euroeka). Eeprav je situacija v zahodnih demokracijah drugaena zaradi institucionalnega okvira demokratiene pravne države, pa se povsod kot temeljno zastavlja vprašanje (na katerega ni mogoee odgovoriti brez empirienega raziskovanja), ali in v kakšnem obsegu javnost, ki jo 'obvladujejo' množieni mediji, omogoea posameznikom in njihovim asociacijam 'konkurirati' medijski moei politienih in gospodarskih akterjev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno