Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 
Ključne besede
informiranje, komuniciranje, množični mediji, tisk, popularna kultura, javnost, retorika, demokracija, človekove pravice, medijski diskurz, internet
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28322  Miha Bejek  Politične vede  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  11 
2.  16116  dr. Karmen Erjavec  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  603 
3.  20919  dr. Hanno Hardt  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  148 
4.  24365  dr. Dejan Jontes  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  263 
5.  09734  dr. Tomo Korošec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2005  347 
6.  25828  dr. Vesna Laban  Politične vede  Raziskovalec  2005 - 2008  55 
7.  08714  dr. Marko Lah  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  335 
8.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2006  343 
9.  07633  dr. Breda Luthar  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  405 
10.  16370  dr. Tanja Oblak Črnič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  372 
11.  19073  dr. Jernej Pikalo  Politične vede  Raziskovalec  2008  346 
12.  20682  dr. Andrej Pinter  Politične vede  Raziskovalec  2004  138 
13.  15258  dr. Melita Poler Kovačič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  246 
14.  22331  dr. Maruša Pušnik  Politične vede  Raziskovalec  2007 - 2008  370 
15.  29056  dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek  Politične vede  Mladi raziskovalec  2008  107 
16.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Vodja projekta  2004 - 2008  694 
17.  06154  dr. Andrej Škerlep  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  372 
18.  30580  dr. Andreja Trdina  Politične vede  Tehnični sodelavec  2008  84 
19.  27570  dr. Maja Turnšek  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  251 
20.  29384  dr. Igor Vobič  Politične vede  Mladi raziskovalec  2008  251 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.989 
Povzetek
Program aktualizira vprašanje pomena in značaja množičnih medijev, ki delujejo kot "narrator, advocate and weathercock" (Bryce) in s tem oblikujejo človekove življenjske stile ter skupaj z drugimi asociacijami oblikujejo individualna mnenja in javno mnenje ter dosegajo politične učinke. Tehnični razvoj oz. razvoj komunikacijske tehnologije ne spodbuja samoumevno polnega, demokratičnega razvoja komuniciranja kot človekove generične sposobnosti in potrebe, ampak lahko to človekovo sposobnost in potrebo tudi zlorablja oz. zvaja na sredstvo za doseganje zunanjih smotrov. Specifični komunikacijski temelji demokracije so posebej poudarjeni v sodobnem razumevanju deliberativne in asociativne demokracije (v nasprotju s klasičnima konceptualizacijama reprezentativne in participativne demokracije). Posvetovanje in povezovanje sta prvovrstna komunikacijska pojava. Eno bistvenih vprašanj pri tem je, ali je "konverzacija duša demokracije" (Schudson). Kompleksnost sodobnega sveta negira možnost, da bi bil interaktivni dialog (edini) komunikacijski temelj demokracije. V komunikacijski perspektivi bi demokracijo prej lahko razumeli kot "mnogogovor" konkurenčnih, dopolnjujočih in prekrivajočih se procesov in sporočil, ki nastajajo in potekajo na različnih ravneh, pomagajo posameznikom oblikovati, uveljavljati in končno dosegati življenjske načrte ter - v najširšem smislu - zadevajo kakovost individualnega in skupnega življenja. Sama kompleksnost seveda ne zagotavlja demokratičnosti. V večini sodobnih demokratičnih družb se na primer povezujeta procesa komunikativnega proizvajanja legitimne moči in manipulativnega usmerjanja medijske moči za zagotavljanje množične lojalnosti. V njih politično delujoče javnosti ne potrebujejo samo institucionalno zagotovljene avtonomije v okviru pravne države, ampak tudi podporo kulturnih tradicij in socializacijskih vzorcev. Javno komuniciranje oscilira med konfliktnimi polemikami in kooperativnim sporazumevanjem med predstavniki različnih interesov in vrednostnih pogledov in je tesno povezano z (lokalno) medijsko kulturo. Obdobje po slovenski osamosvojitvi je z lokalnimi družbenimi spremembami pod vplivom globalnih družbenih in tehnoloških sprememb tudi v značaju in delovanju slovenskih medijev povzročilo bistvene spremembe, ki bodo predmet raziskovanja v okviru predlaganega programa. Program proučuje komunikacijske, retorične in stilistične vidike javnega komuniciranja v povezavi z relevantnimi teorijami demokracije in teorijami funkcionalne in socialne diferenciacije družbe. Izhaja iz teorij javnosti in javnega sporazumevanja (Dewey, Habermas, Mayhew), pri tem pa deliberativne vidike (Fishkin) nadgrajuje z agonističnimi (konfliktnimi) razlagami (Mouffe, Bourdieu) ter povezuje z disciplinarno specifičnimi pristopi in metodami (jezikovna stilistika, diskurzivna analiza). Raziskovanje bo usmerjeno na komunikativno delovanje treh vrst akterjev v javnem komuniciranju -- (1) medijski producenti, novinarji in publicisti; (2) politični in ekonomski akterji, predstavniki organizacij (odnosi z javnostmi gospodarskih, političnih itd. organizacij); (3) neodvisni posamezniki in predstavniki segmentov civilne družbe , na značilnosti besedilnih in slikovnih sporočil v medijih (predvsem v dnevnem tisku, na televiziji in svetovnem spletu), na recepcijo javnih diskurzov med občinstvi (globalizacija in lokalizacija medijske oz. kulturne potrošnje) in menežerji (uporaba različnih medijev za odločanje), oblikovanje računalniško posredovane kulture ter spremembe v reprezentaciji/dramatizaciji javne kulture. V proučevanju medijskih diskurzov bo v ospredju odnos med novinarji in oglaševalci/predstavniki za odnose z javnostmi, ki proizvaja novo, hibridno obliko medijskih sporočil, ki jih občinstvo kot takih ne prepoznava. Teoretska konceptualizacija bo operacionalizirana in aplicirana na primere javnih kotroverz, diskurzivnega oblikovanja javnosti in recepcije občinstev v Sloveniji ob koncu 20. in začetku 21. stoletja.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj novih medijev in novih virov mediatiziranih informacij in podob spodbuja analizo in (pre)vrednotenje novih vsebin, komunikacijskih praks in institucij v komunikacijski in javni sferi ter narave (novih) sistemov medijskih reprezentacij. Tehnološko vodene težnje po zatonu homogenizirane javne sfere še posebej sprožajo vprašanja o nevarnostih, da bi se javna sfera povsem razpršila in bi jo nadomestila množica specializiranih (»delnih«) javnosti, ki ne bi več komunicirale med seboj, ampak le znotraj lastnih meja, kar bi lahko postavilo pod vprašaj celo ideji skupne kulturne in nacionalne entitete, ki sta v veliki meri rezultat kolektivne javne pozornosti skupnim množičnim medijem. Člani programske skupine so pripravili vrsto mednarodnih sestankov, na kateri so predstavljali izsledke svojih raziskav, s svojimi prispevki pa tudi sodelovali na vrsti mednarodnih konferenc ter v znanstvenih revijah in monografijah. Vključeni so bili v tri evropske projekte: (1) Young people, the internet and civic participation (6. okvirni program), (2) The impact of the internet on mass media in Europe (COST Action 20) in (3) Political communication cultures in Western Europe (ESF Eurocores programme).
Pomen za razvoj Slovenije
Osnovno raziskovalno področje programske skupine je spreminjanje narave komunikacijske dejavnosti v postmoderni in posebej slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentiranja postajajo temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih (informacijskih) družb in torej družbenega razvoja. Člani programske skupine so z obravnavo temeljnih teoretskih vprašanj, ki zadevajo razvoj novih medijev ter procese tematskega »okvirjanja« (framing), izražanja, reproduciranja in problematiziranja statusnih hierarhij kot sredstev, s pomočjo katerih poteka medijska reprezentacija, ter povezanost teh reprezentacij s političnimi povezavami med mediji in elitami, prispevali k razvoju do- in podiplomskega študija komunikologije, dajali strokovna mnenja o medijskih problemih, ki so povezani s teoretskimi spoznanji in tujimi izkušnjami, in spodbujali širšo družbeno refleksijo o komunikacijskih procesih in praksah ter (novih) medijih. Poleg objav v angleščini je nastalo tudi več monografij ter znanstvenih in strokovnih člankov v slovenščini, ki prispevajo h krepitvi komunikacijske kulture na Slovenskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno