Projekti / Programi
Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
informiranje, komuniciranje, množični mediji, tisk, popularna kultura, javnost, retorika, demokracija, človekove pravice, medijski diskurz, internet
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Program aktualizira vprašanje pomena in značaja množičnih medijev, ki delujejo kot "narrator, advocate and weathercock" (Bryce) in s tem oblikujejo človekove življenjske stile ter skupaj z drugimi asociacijami oblikujejo individualna mnenja in javno mnenje ter dosegajo politične učinke. Tehnični razvoj oz. razvoj komunikacijske tehnologije ne spodbuja samoumevno polnega, demokratičnega razvoja komuniciranja kot človekove generične sposobnosti in potrebe, ampak lahko to človekovo sposobnost in potrebo tudi zlorablja oz. zvaja na sredstvo za doseganje zunanjih smotrov. Specifični komunikacijski temelji demokracije so posebej poudarjeni v sodobnem razumevanju deliberativne in asociativne demokracije (v nasprotju s klasičnima konceptualizacijama reprezentativne in participativne demokracije). Posvetovanje in povezovanje sta prvovrstna komunikacijska pojava. Eno bistvenih vprašanj pri tem je, ali je "konverzacija duša demokracije" (Schudson). Kompleksnost sodobnega sveta negira možnost, da bi bil interaktivni dialog (edini) komunikacijski temelj demokracije. V komunikacijski perspektivi bi demokracijo prej lahko razumeli kot "mnogogovor" konkurenčnih, dopolnjujočih in prekrivajočih se procesov in sporočil, ki nastajajo in potekajo na različnih ravneh, pomagajo posameznikom oblikovati, uveljavljati in končno dosegati življenjske načrte ter - v najširšem smislu - zadevajo kakovost individualnega in skupnega življenja.
Sama kompleksnost seveda ne zagotavlja demokratičnosti. V večini sodobnih demokratičnih družb se na primer povezujeta procesa komunikativnega proizvajanja legitimne moči in manipulativnega usmerjanja medijske moči za zagotavljanje množične lojalnosti. V njih politično delujoče javnosti ne potrebujejo samo institucionalno zagotovljene avtonomije v okviru pravne države, ampak tudi podporo kulturnih tradicij in socializacijskih vzorcev. Javno komuniciranje oscilira med konfliktnimi polemikami in kooperativnim sporazumevanjem med predstavniki različnih interesov in vrednostnih pogledov in je tesno povezano z (lokalno) medijsko kulturo. Obdobje po slovenski osamosvojitvi je z lokalnimi družbenimi spremembami pod vplivom globalnih družbenih in tehnoloških sprememb tudi v značaju in delovanju slovenskih medijev povzročilo bistvene spremembe, ki bodo predmet raziskovanja v okviru predlaganega programa.
Program proučuje komunikacijske, retorične in stilistične vidike javnega komuniciranja v povezavi z relevantnimi teorijami demokracije in teorijami funkcionalne in socialne diferenciacije družbe. Izhaja iz teorij javnosti in javnega sporazumevanja (Dewey, Habermas, Mayhew), pri tem pa deliberativne vidike (Fishkin) nadgrajuje z agonističnimi (konfliktnimi) razlagami (Mouffe, Bourdieu) ter povezuje z disciplinarno specifičnimi pristopi in metodami (jezikovna stilistika, diskurzivna analiza). Raziskovanje bo usmerjeno na komunikativno delovanje treh vrst akterjev v javnem komuniciranju -- (1) medijski producenti, novinarji in publicisti; (2) politični in ekonomski akterji, predstavniki organizacij (odnosi z javnostmi gospodarskih, političnih itd. organizacij); (3) neodvisni posamezniki in predstavniki segmentov civilne družbe , na značilnosti besedilnih in slikovnih sporočil v medijih (predvsem v dnevnem tisku, na televiziji in svetovnem spletu), na recepcijo javnih diskurzov med občinstvi (globalizacija in lokalizacija medijske oz. kulturne potrošnje) in menežerji (uporaba različnih medijev za odločanje), oblikovanje računalniško posredovane kulture ter spremembe v reprezentaciji/dramatizaciji javne kulture. V proučevanju medijskih diskurzov bo v ospredju odnos med novinarji in oglaševalci/predstavniki za odnose z javnostmi, ki proizvaja novo, hibridno obliko medijskih sporočil, ki jih občinstvo kot takih ne prepoznava. Teoretska konceptualizacija bo operacionalizirana in aplicirana na primere javnih kotroverz, diskurzivnega oblikovanja javnosti in recepcije občinstev v Sloveniji ob koncu 20. in začetku 21. stoletja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe obravnava normativno-teoretična in empirična vprašanja odnosov med mediji, javno sfero in demokratičnim razvojem. Normativni pojem javne sfere – z načelom javnosti kot pojmovnim jedrom – je bistvenega pomena v (a) konceptualizaciji vloge medijev v družbenem in političnem življenju v sodobnih demokracijah in (b) zagotavljanju bogatejše teoretske in empirične podlage za razprave o političnih in kulturnih posledicah procesov digitalizacije, medijatizacije, globalizacije in komercializacije v medijih in družbi nasploh. Sodobni problemi (predstavniške) demokracije in prizadevanja demokratične teorije za preseganje »demokratičnega primanjkljaja« so s temi procesi najtesneje povezani. Tako kot smo poudarili v prijavni vlogi za nadaljevanje programa, je program usmerjen na vprašanja, ki jih kot ključna opredeljujejo pomembni evropski dokumenti. Nedavno objavljeno poročilo programa Forward Look Evropske znanstvene fundacije Mediji v Evropi: nova vprašanja za raziskave in politiko ( 2014) ugotavlja, da »pomemben vidik raziskovanja medijev, ki se povezuje s spoznanji o participaciji, zadeva vprašanje, kako se javna sfera spreminja z uporabo novih medijev, in sicer platform socialnih medijev, med politiki, državljani in alternativnimi novičarskimi agencijami«. Tudi Delovni program Obzorja 2020 za obdobje 2014-2015 v razdelku »Evropa v spreminjajočem se svetu: vključujoče, inovativne in refleksivne družbe« poudarja nujnost raziskav, ki »prispevajo k razpravam o političnih pobudah, usmerjenih v krepitev javne sfere za omogočanje bolj odprte in rigorozne razprave o evropskih temah v nacionalnih medijih«. Prav v teh okvirih je bil zasnovan tudi raziskovalni program, ki smo ga izvajali v obdobju 2009-2014. Pri tem so bila v ospredju naslednje raziskovalne teme: 1. Transformacija in evropeizacija (slovenske) javne sfere; 2. Kulturno-zgodovinski vidiki formiranja razredov in množičnega komuniciranja; 3. Množični mediji in novinarska profesionalna identiteta v spreminjajočem se medijskem okolju Evropske unije; 4. Kultura intimnega komuniciranja v spletni javni sferi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje sprememb v javni sferi, učinkov in ovir komuniciranja v (slovenskem) političnem prostoru in sprememb, ki jih na to področje prinašajo novi mediji, je ključno za razumevanje širših družbenih okoliščin in političnega konteksta, v katerem delujejo sodobne demokratične institucije. Raziskovanje prinaša nova spoznanja, ki so pomembna tako za razvoj stroke in vključevanje v mednarodno delitev dela na področju raziskovanja in izobraževanje kadrov na univerzi kot tudi za oblikovanje politik in prakso ter s tem za kulturni in politični razvoj Slovenije. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentiranja postaja temeljnega pomena ne le za razumevanje, ampak tudi obstoj sodobnih kompleksnih medijskih in celo medijatiziranih družb in družbeni razvoj. Eden temeljnih problemov zagotavljanja ali ohranjanja celostnega avtonomnega razvoja posameznikov in družbe kot celote je v omejevanju posegov, ki svobodno komunikativno prakso ljudi podrejajo nadzoru politično-oblastnih in kapitalskih institucij. Vprašanja nadaljnjega razvoja in regulacije množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije. V Sloveniji se je razširila in razvila raba novih medijev, tako na področju posredovanja vsebin tradicionalnih medijev prek svetovnega spleta kot tudi množični uporabi socialnih medijev, še posebej med mlajšo generacijo (npr. blogi, twitter in socialna omrežja kot so Facebook, Second Life). Slovenske profitne, neprofitne in nevladne organizacije uporabljajo nove medije za doseganje svojih ciljnih javnosti. V zadnjem desetletju se je pojavilo precej specializiranih agencij, ki kot svojo storitev drugim organizacijam ponujajo profesionalno načrtovanje in razvoj različnih uporab novih medijev. Zato je še posebej pomembno, da sledimo implementaciji novih tehnologij v komunikacijske in politične procese v Sloveniji skozi čas, jih tako teoretsko kot tudi empirično pojasnjujemo ter s tem prispevamo k razumevanju rabe novih medijev in sprememb v javni sferi v Sloveniji. Novim medijem se od njihovega nastanka dalje pripisuje mnoge emancipatorne potenciale, ki naj bi omogočali opolnomočenje državljanov, hkrati pa je očitno, da so ti mediji lahko tudi zlorabljeni. To se specifično kaže v razkrivanju različnih strategij, ki jih uporabljajo pisci komentarjev s sovražnim govorom; ti izsledki so posebej uporabni za medijska podjetja pri snovanju načinov omejevanja sovražnega govora. Razvoj novih medijev vpliva tudi na novinarsko profesijo, kar je tudi predmet proučevanja v programski skupini. Rezultati raziskovanja bodo pomembno prispevali k razvoju medijskih in novinarskih študij, k razumevanju občinstev in novinarskih praks ter bodo tudi neposredno uporabljeni v procesu izobraževanja novinarjev in komunikologov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
