Projekti / Programi
Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Množični mediji, javna sfera, javnost, demokracija, zasebnost, medijatizacija, globalizacija, digitalizacija, novinarstvo, občinstva, družebni mediji, internet
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program bo analiziral medije z vidika javne sfere in se osredotočil na odnos med mediji in demokracijo. Zagotovil bo izdatnejšo teoretsko in empirično podlago za razprave o političnih in kulturnih posledicah procesov digitalizacije, medijatizacije, globalizacije in komercializacije v informacijski družbi in družbi znanja. Jedro programa je njegova usmerjenost v procese, v katerih so mediji postali osrednjega pomena za politično in družbeno življenje ter tako pomembni za politične institucije in družbene prakse, da so postale z njimi neločljivo povezane.
Raziskovalni program se bo osredotočil na odnose med mediji in javno sfero ter njihove posledice za družbo v petih glavnih razsežnostih.
Prva je razsežnost prispevkov in ovir, ki jih internet prinaša v procese demokratizacije javnega komuniciranja. Ključno vprašanje pri tem je, ali lahko spletne medije in omrežja vodijo k svetovljanski (transnacionalni) javni sferi ali pa v razdrobljenost množičnega občinstva in ločene posebne javnosti, in kakšne specifične družbene razmere so odgovorne za tak razvoj.
Druga dimenzija je odnos med javno sfero in nacionalnoe državo. Vprašanje je, ali je to proces kulturne in diskurzivne emancipacije in začetek oblikovanje transnacionalne javne sfere ali pa nasprotno pomeni krepitev refevdalizacije, ki postavlja ključne centre moči izven struktur demokratične odgovornosti in racionalne kritične razprave.
Tretja dimenzija zadeva vloge 'mediatorjev', 'proizvajalcev' in 'potrošnikiov'. Gre za vprašanja, kakšne so značilnosti in vloga mediatorjev ('novičarskih delavcev') in občinstev; kakšno je razmerje med kulturno produkcijo in potrošnjo in kako nanje vpliva gospodarska, družbena in kulturna stratifikacija.
S tem je povezana četrta dimenzija retoričnih form, ki se uporabljajo v sodobnih medijih, in identitet, ki se z njimi naslavljajo, ter spreminjajoče se narave javnosti. V medijih se uveljavljajo različne interaktivne in participativne oblike spletnega novinarstva, ki zadevajo širša vprašanja demokratizacije in deliberativnosti javne sfere. Zanima nas, ali interaktivnost sodobnega novinarskega diskurza vključuje racionalno-kritični premislek in kako se spreminja odnos med novinarji in občinstvi v odnosu do produkcije novic.
Peto razsežnost opredljuje protisloven odnos med javnostjo ter zasebnostjo, zaupnostjo in tajnostjo kot njenih nasprotjih, ki so postal pereč z nedavnimi akcijami WikiLeaksa in E. Snowdena, usmerjenimi v javno razkrivanje »zaupnih, cenzuriranih ali kako drugače prikritih dokumentov«. Naše raziskovanje bo proučevalo posledice naraščajoče uporabe novih medijskih tehnologij, ki so namenjene omogočanju in spodbujanju vsakdanjih družbenih transakcij, za zasebnost in demokratična načela.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe obravnava normativno-teoretična in empirična vprašanja odnosov med mediji, javno sfero in demokratičnim razvojem. Nedavno objavljeno poročilo programa Forward Look Evropske znanstvene fundacije »Mediji v Evropi: nova vprašanja za raziskave in politiko« ( 2014) ugotavlja, da »pomemben vidik raziskovanja medijev, ki se povezuje s spoznanji o participaciji, zadeva vprašanje, kako se javna sfera spreminja z uporabo novih medijev, in sicer platform socialnih medijev, med politiki, državljani in alternativnimi novičarskimi agencijami«. Podobno Delovni program 2014-2015 Obzorja 2020 – v razdelku »Evropa v spreminjajočem se svetu: vključujoče, inovativne in refleksivne družbe« – poudarja nujnost raziskav, ki »prispevajo k razpravam o političnih pobudah, usmerjenih v krepitev javne sfere za omogočanje bolj odprte in rigorozne razprave o evropskih temah v nacionalnih medijih«. Normativni pojem javne sfere – z načelom javnosti kot pojmovnim jedrom – je bistvenega pomena v (a) konceptualizaciji vloge medijev v družbenem in političnem življenju v sodobnih demokracijah in (b) zagotavljanju bogatejše teoretske in empirične podlage za razprave o političnih in kulturnih posledicah procesov digitalizacije, medijatizacije, globalizacije in komercializacije v medijih in družbi nasploh. Sodobni problemi (predstavniške) demokracije in prizadevanja demokratične teorije za preseganje »demokratičnega primanjkljaja« so s temi procesi najtesneje povezani.
Raziskovalni program ne bo samo omogočil posodobljen pogled na te procese in spodbudil prihodnje raziskave na tem področju, ampak bo tudi obvestiti politiko in prakso medijatiziranega vladovanja in prispeval k razvoju politične in komunikacijske kulture v Sloveniji. Pomemben cilj raziskovalnega programa je dvigniti zavest oblikovalcev (znanostvene) politike o pomenu obravnavanja teh bistvenih vprašanj in izzivov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje sprememb v javni sferi, učinkov in ovir komuniciranja v (slovenskem) političnem prostoru in sprememb, ki jih na to področje prinašajo novi mediji, je ključno za razumevanje širših družbenih okoliščin in političnega konteksta, v katerem delujejo sodobne demokratične institucije. Raziskovanje prinaša nova spoznanja, ki so pomembna tako za razvoj stroke in vključevanje v mednarodno delitev dela na področju raziskovanja in izobraževanje kadrov na univerzi kot tudi za oblikovanje politik in prakso ter s tem za kulturni in politični razvoj Slovenije. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentiranja postaja temeljnega pomena ne le za razumevanje, ampak tudi obstoj sodobnih kompleksnih medijskih in celo medijatiziranih družb in družbeni razvoj. Eden temeljnih problemov zagotavljanja ali ohranjanja celostnega avtonomnega razvoja posameznikov in družbe kot celote je v omejevanju posegov, ki svobodno komunikativno prakso ljudi podrejajo nadzoru politično-oblastnih in kapitalskih institucij. Vprašanja nadaljnjega razvoja in regulacije množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije.
V Sloveniji se je razširila in razvila raba novih medijev, tako na področju posredovanja vsebin tradicionalnih medijev prek svetovnega spleta kot tudi množični uporabi socialnih medijev, še posebej med mlajšo generacijo (npr. blogi, twitter in socialna omrežja kot so Facebook, Second Life). Slovenske profitne, neprofitne in nevladne organizacije uporabljajo nove medije za doseganje svojih ciljnih javnosti. V zadnjem desetletju se je pojavilo precej specializiranih agencij, ki kot svojo storitev drugim organizacijam ponujajo profesionalno načrtovanje in razvoj različnih uporab novih medijev. Zato je še posebej pomembno, da sledimo implementaciji novih tehnologij v komunikacijske in politične procese v Sloveniji skozi čas, jih tako teoretsko kot tudi empirično pojasnjujemo ter s tem prispevamo k razumevanju rabe novih medijev in sprememb v javni sferi v Sloveniji. Novim medijem se od njihovega nastanka dalje pripisuje mnoge emancipatorne potenciale, ki naj bi omogočali opolnomočenje državljanov, hkrati pa je očitno, da so ti mediji lahko tudi zlorabljeni. To se specifično kaže v razkrivanju različnih strategij, ki jih uporabljajo pisci komentarjev s sovražnim govorom; ti izsledki so posebej uporabni za medijska podjetja pri snovanju načinov omejevanja sovražnega govora. Razvoj novih medijev vpliva tudi na novinarsko profesijo, kar je tudi predmet proučevanja v programski skupini. Rezultati raziskovanja bodo pomembno prispevali k razvoju medijskih in novinarskih študij, k razumevanju občinstev in novinarskih praks ter bodo tudi neposredno uporabljeni v procesu izobraževanja novinarjev in komunikologov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
