Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Množični mediji, javna sfera, javnost, demokracija, zasebnost, medijatizacija, globalizacija, digitalizacija, novinarstvo, občinstva, družebni mediji, internet
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.220,67
A''
1.850,57
A'
3.814,13
A1/2
4.454,13
CI10
860
CImax
166
h10
12
A1
25,46
A3
0,55
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  112  609  552  4,93 
Scopus  168  1.085  970  5,77 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31973  dr. Jernej Amon Prodnik  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  262 
2.  58161  Neja Berger  Politične vede  Mladi raziskovalec  2023 - 2024  13 
3.  56991  Tonja Jerele  Politične vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  10 
4.  32353  Jasna Jugovič    Tehnični sodelavec  2022 
5.  35496  dr. Jernej Kaluža  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  198 
6.  52925  dr. Tanja Kerševan  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  52 
7.  52077  Jan Kostanjevec  Politične vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  20 
8.  30964  dr. Boris Mance  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  40 
9.  15258  dr. Melita Poler Kovačič  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  253 
10.  29056  dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  114 
11.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Vodja  2022 - 2024  722 
12.  26349  dr. Ilija Tomanić Trivundža  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  228 
13.  29384  dr. Igor Vobič  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  269 
14.  54745  Nina Žnidaršič  Politične vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  15 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.581 
Povzetek
Raziskovalni program izhaja iz celovitega razumevanja javnosti, kot so ga zagovarjali utemeljitelji "načela javnosti" Bentham, Kant, Marx in Dewey in so ga razvijali, razčlenjevali in dopolnjevali mnogi kasnejši avtorji. V našem proučevanju se zato osredinjamo na šest ključnih teoretskih razsežnosti in njihovih empiričnih manifestacij: (1) Vidnost je temelj javnosti, s tem ko postavlja v ospredje poročanje o dogajanju v družbeno-političnem okolju s pomembnimi dolgoročnimi posledicami za državljane. (2) Če postanejo dejanja političnih oblasti vidna, je omogočen nadzor političnih oblasti in legitimnost njihovih odločitev s strani javnosti kot socialne kategorije in "medija javnosti". (3) Dostop državljanov do komunikacijskih kanalov, potrebnih za njihovo "javno uporabo razuma", spodbuja oblikovanje in izražanje javnega mnenja. (4) Refleksivna ali kritična publiciteta ustvarja in goji demokratični diskurzivni red. (5) Posredovanje med vladajočimi in vladanimi, med organi odločanja in civilno družbo je temelj svobode tiska, ki je skupaj s pravico do javnega izražanja konstitutivna za javnost. (6) Opolnomočenje javnosti z institucionalno strukturiranim diskurzom omogoča prevajanje javnega mnenja v oblikovanje politične volje in njegovo učinkovito izvajanje s pomočjo politične organizacije, politične države. Te razsežnosti kažejo tudi na ključne funkcije medijev in novinarstva, na katere bo usmerjeno naše raziskovanje v obdobju 2022-2028. Tako kot njena komunikacijska infrastruktura tudi javnost ni statičen konstrukt, ampak dinamično strukturiran proces, ki ne poteka zunaj siceršnjih družbenih sprememb, ampak je njihov (bistveni) del. Tehnologija in programska oprema (npr. algoritmi, umetna inteligenca) imata sicer pomemben vpliv na dinamične spremembe javnosti in novinarstva, ki je imelo v celotni zgodovini javnosti bistveno vlogo, nikakor pa nista edina in še manj določujoča dejavnika njunega preoblikovanja. Preobrazba javnosti je rezultat vzajemnega delovanja novih tehnologij, ki omogočajo in spodbujajo spremembe v komuniciranju, in družbenih akterjev, ki s svojimi potrebami, interesi in vrednotami spreminjajo tudi naravo in funkcije javnosti. V tem smislu javnosti ne spreminjajo družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram ali Twitter, ampak to, kako jih v družbi uporabljamo kot posamezniki in kako jih družba inkorporira v svoj razvoj ter temu ustrezno regulira. Na teh izhodiščih bo v obdobju 2022-2028 delo v okviru raziskovalnega programa Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe potekalo v štirih smereh oz. delovnih skupinah: 1. Digitalizacija javnosti: teoretske (re)konceptualizacije in empirične transformacije, 2. Družbene posledice algoritmizacije in platformizacije komuniciranja, 3. Kriza novinarstva v odnosu med oblastjo in javnostjo in 4. Medijska regulacija v dobi digitalizacije.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbene obravnava teoretična, normativna in empirična vprašanja razmerij med mediji, javno sfero, demokratičnim razvojem in upravljanjem. Njegovo znanstveno in družbeno-politično relevantnost potrjuje najnovejši program Obzorje Evropa (2012-27), ki na tematskem področju 3 (Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba) posebej spodbuja raziskave na dveh področjih, na katerih temelji naš raziskovalni program, in sicer: (1) Mediji za demokracijo in demokratični mediji; ter (2) Politika in vpliv spletnih družbenih omrežij in novih medijev. Nove oblike internetnega komuniciranja se prepletajo s političnim življenjem. Ljudem omogočajo sodelovanje v javnem življenju in demokratično politično participacijo. Med pandemijo virusa COVID-19 so se digitalni načini komuniciranja (vključno z uporabo družbenih medijev) razširili do te mere, da so postali vseprisotni del sodobnega izobraževanja, zdravstva, spletne trgovine, storitev javne uprave in političnih sistemov. Vendar je ta razvoj v zadnjem času prinesel tudi bojazni glede njihove sposobnosti ščitenja državljanov pred dezinformacijami in njihove zmožnosti služenja javnosti z zagotavljanjem uravnotežnega in odprtega javnega foruma za demokratične razprave, ne glede na družbeni status, ekonomske privilegije, internetne spretnosti in spletne izkušnje članov javnosti. Družbene platforme in novi mediji se vse pogosteje dojemajo kot okolje, posebej ugodno za ustvarjanje ideoloških "prostorov odmeva," kar povzroča erozijo prostora javnega dialoga. Pripisuje se jim polarizacija, radikalizacija in depolitizacija družbe, širjenje dezinformacij in podvrženost manipulacijam. Njihove odločitve o tem, čemu dati prednost oziroma kaj blokirati ali prezreti, so (kljub njihovemu javnemu zanikanju in opravičilom) oblikovane namerno, podprte z njihovimi notranjimi pravilniki in nimajo mehanizmov za zagotavljanje pravne varnosti. Z omogočanjem zlorab s strani avtoritarcev in dopuščanjem instrumentalizacije za prikrito vplivanje na politične odločitve državljanov, so si platforme omajale vtis demokratičnosti. V skladu z javnimi raziskovalnimi in inovacijskimi cilji, kakor se med drugim odražajo v programu Horizon Europe, pa tudi v programu sklada za oživitev in odpornost EU v okviru postpandemičnega načrta okrevanja, bo naš raziskovalni program nadaljeval proučevanje načinov, kako lahko mediji in njihovi uporabniki prispevajo k zdravi in prerojeni demokraciji, zaščiti temeljnih pravic ter enaki obravnavi in reševanju družbenih izzivov; spremembe, ki so jim bili z novimi tehnologijami podvrženi demokratični procesi; in pogoje za izboljšanje kakovosti, odgovornosti in transparentnosti na področju produkcije in distribucije medijskih vsebin; ter bo tako prispeval k odpornejšemu demokratičnemu institucionalnemu okviru. Normativni koncepti javne sfere in (načela) javnosti so osrednjega pomena za: (a) konceptualizacijo vloge medijev v družbenem in političnem življenju sodobnih demokracij in (b) zagotavljanje obsežnejše baze teoretičnih in empiričnih dokazov za razprave o političnih in kulturnih posledicah procesov digitalizacije, mediatizacije, globalizacije in komercializacije v medijih in družbi na splošno.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program ne bo le prinašal novih pogledov na procese transformacije javnosti za prihodnje raziskave na tem področju, ampak tudi podlage za informirano oblikovanje politik in praks medijatiziranega vladovanja Sloveniji in EU, ter bo prispeval k oblikovanju politične (komunikacijske) kulture v Sloveniji. To je še posebej pomembno v obdobju pandemije in po njej, saj smo po eni strani priča eroziji demokratičnih standardov in temeljnih pravic, po drugi strani pa so se povečala politična prizadevanja za popolno digitalno preobrazbo naših družb. Slovenija je nedavno dobila strateški svet za digitalizacijo s širokim področjem delovanja in s ciljem pospešiti digitalizacijo v gospodarstvu, javnem sektorju in javni upravi, vendar brez temeljnih pravic in demokratičnih mehanizmov v ospredju. Državljani morajo ostati v središču teh inovacij in sprememb; biti morajo obveščeni in seznanjeni s tem, kaj so tehnološke novosti ter kako lahko vplivajo na vsakdanje javno in zasebno življenje, zlasti pa morajo ohraniti svoje temeljne pravice. Zato je pomemben cilj raziskovalnega programa prispevati k razpravam o političnih pobudah, namenjenih krepitvi javne sfere; izboljšanje zmogljivosti digitalnega državljanstva; ter ozaveščanje oblikovalcev (znanstvenih) politik o pomembnosti obravnave teh bistvenih vprašanj in izzivov - in sicer s pripravo z dokazi podprtih priporočil glede priložnosti in izzivov političnega delovanja in poseganja v demokracijo s strani digitalnih platform in družbenih medijev. Razvoj družbenih medijev vpliva tudi na novinarski poklic, ki je eden od predmetov proučevanja raziskovalnega programa. Člani raziskovalnega programa bodo pripravili usposabljanje srednješolskih učiteljev v seriji predavanj o medijih, digitalizaciji in participaciji v okviru uvajanja aktivnega državljanstva kot učnega predmeta v srednjih šolah, ki ga usklajuje Zavod RS za šolstvo. V skladu s strokovnimi izhodišči in kurikularnimi dokumenti za uvedbo aktivnega državljanstva v srednješolske programe so mediji in digitalni načini komuniciranja integralni del pojma in praks aktivnega državljanstva, pri čemer so zlasti pomembna vprašanja vloge množičnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, ločnic med javnimi in zasebnimi sferami ter spreminjajočega se mesta novinarstva v digitaliziranem družbenem življenju. Digitalizacija družbenega komuniciranja se odraža tudi v transformacijah novinarstva kot dela in poklica. Ugotovitve raziskovalnega programa bodo pomembno prispevale ne le k razvoju medijskih in novinarskih študij ter razumevanju dinamik med občinstvom in novinarskimi praksami, temveč tudi k izobraževanju dodiplomskih in podiplomskih študentov novinarstva ter poklicnih novinarjev. Da bi z raziskovalnim programom dosegli te cilje, bomo izvedli participativno akcijsko raziskavo, ki bo raziskovalni programski skupini omogočila, da razvije znanja in razumevanje pojavov skupaj z družbenimi akterji, ki so sicer raziskovalni subjekti (tj. novinarji, uredniki in drugi novičarski delavci). Za prikaz transformacij novinarstva kot dela in poklica ter poklicnih pričakovanj bo programska skupina sodelovala z Društvom novinarjev Slovenije in Sindikatom novinarjev Slovenije. Ta razmišljanja bodo predstavljena in nadalje obravnavana na dogodkih, ki jih organizira Evropsko združenje za novinarsko usposabljanje (EJTA), ter vključena v prilagoditve posameznih predmetov na dodiplomskem in podiplomskem programu Novinarstvo na Univerzi v Ljubljani.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno