Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskovanje krasa

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
P420  Naravoslovno-matematične vede  Petrologija, mineralogija, geokemija 
P440  Naravoslovno-matematične vede  Tektonika 
P450  Naravoslovno-matematične vede  Stratigrafija 
P460  Naravoslovno-matematične vede  Sedimentologija 
Ključne besede
Kras, krasoslovje, kraško površje, kraška votlina, kraška voda, geomorfologija, speleologija, geologija krasa, hidrogeologija, zgodovina krasoslovja.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17548  Leon Drame    Raziskovalec  2001 - 2003  43 
2.  17549  Franjo Drole    Raziskovalec  2001 - 2003  98 
3.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2001 - 2003  423 
4.  17550  Jurij Hajna    Raziskovalec  2001 - 2003  44 
5.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  684 
6.  06382  dr. Janja Kogovšek  Geologija  Raziskovalec  2001 - 2003  554 
7.  13607  mag. Adrijan Košir  Geologija  Raziskovalec  2001 - 2003  233 
8.  00986  dr. Andrej Kranjc  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.430 
9.  17551  Marija Alenka Kranjc    Raziskovalec  2001 - 2003 
10.  08369  dr. Mirjam Milharčič Hladnik  Kulturologija  Raziskovalec  2001 - 2003  595 
11.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  444 
12.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  362 
13.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  671 
14.  18811  Sonja Stamenković    Raziskovalec  2001 - 2003 
15.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2001 - 2003  501 
16.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2002 - 2003  424 
17.  17552  Mateja Zadel    Raziskovalec  2001 - 2003 
18.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  446 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Povzetek
Celovito krasoslovje zahteva poglabljanje znanja o nastanku in razvoju krasa, njegovem površju in jamah ter o vodah, ki se pretakajo skozenj in ga oblikujejo. Proučevali bomo kraško površje in njegovo odvisnost od geoloških, klimatskih in hidroloških razmer ter razvoja krasa. Nadaljevali bomo tudi z raziskavami posameznih površinskih kraških oblik in procesov njihovega nastanka.Proučevanje kraških jam in prevotljenosti vodonosnikov sestoji iz raziskav geološke zgradbe krasa, vloge jam v njem, pretakanja vode skozi jame, oblike jamskih prostorov, njihove povezanosti in skalnega reliefa, jamskih naplavin, sige in jamske klime. Naplavine in siga hranijo sledi razvoja krasa, ki jih bomo razkrivali tudi s paleomagnetnimi raziskavami naplavin in datacijami sige. Posebno pozornost bomo posvetili tudi proučevanju največjih jamskih spletov, med njimi Škocjanskim jamam kot pomembnem delu UNESCOve naravne dediščine. Nove podatke o začetkih zakrasevanja bomo dobili s paleokraškimi raziskavami.Raziskave kraških voda obsegajo študij procesov od infiltracije padavin oz. tokov s površja, pretakanja in uskladiščenja vode v podzemlju do iztekanja skozi kraške izvire. Za določitev značilnosti toka in prenosa snovi v vodonosnikih bomo uporabili različne hidrološke, hidrogeološke in hidrokemične metode ter sledilne tehnike, kot novost v naših raziskavah pa uvajamo numerično modeliranje. Posebna pozornost bo veljala preučevanju kakovosti voda in vplivov nanjo. Fizikalno-kemične raziskave procesa raztapljanja karbonatne kamnine so v pomoč pri razlagi oblikovanja kraškega površja in jam. Meritve raztapljanja v naravnem okolju bomo nadgradili s preučevanjem kinetike raztapljanja z laboratorijskimi poizkusi ob razvoju in uporabi numeričnih modelov zakrasevanja. Zgodovina krasoslovja in proučevanja kraških jam temelji na dejstvih, da je Kras dal ime za pokrajino na karbonatnih kamninah tudi v druge jezike, da je na podlagi raziskovanja našega krasa in jam nastalo krasoslovje in da imajo imena za številne kraške pojave slovenski izvor.Raziskovali bomo temeljne značilnosti posameznih kraških pojavov, dejavnikov in procesov njihovega oblikovanja ter značilnosti pretakanja vode skozi vodonosnike, kar bo omogočalo tudi neposredno mednarodno primerjavo izsledkov. Dobro krasoslovje je mogoče razvijati le z dobro vpetostjo v mednarodno krasoslovje. To pa je naša prednost, saj sodelujemo v več mednarodnih projektih in programih in s številnimi krasoslovci. Proučevanje različnih vrst krasa po svetu z izpostavljenimi posebnostmi omogoča razumevanje temeljnih kraških značilnosti.Hkrati bomo v regionalne študije strnili spoznanja o značilnih predelih našega krasa. Temeljne raziskave bodo izhodišče za načrtovanje življenja v občutljivi pokrajini.
Pomen za razvoj znanosti
Na našem krasu se je začelo razvijati krasoslovje in z našim krasom, ki se v mednarodnih razmerah predstavlja kot matični, klasični, praviloma primerjajo različne vrste krasa po svetu. Krasoslovje je po svetu največkrat razdrobljeno po različnih raziskovalnih področjih in ta so različno razvita. Prednost naše raziskovalne skupine je prav v tem, da razvijamo celovito krasoslovje. Z raziskavami skušamo pokriti njegova najbolj pomembna področja in jih povezovati v celoto. Samo s takim načinom dela lahko pridemo do obsežnega in temeljitega znanja o slovenskem krasu ter postavimo dobre osnove za primerjavo različnih vrst krasa z matičnim. Hkrati pa lahko znotraj te skupne usmeritve vsak raziskovalec še naprej razvija svoje pristope k poglabljanju krasoslovnega znanja: proučevanje kraškega površja kot sledi razvoja krasa, študij skalnega reliefa kot sledi razvoja kraških oblik, geološko kartiranje krasa, študij geološke diskontinuitete kot vira začetnega zakrasevanja, raziskave prenikanja vode in značilnosti odnosa med napajanjem in praznjenjem vodonosnikov. Naše raziskave bodo še naprej temeljile na dobrem terenskem spoznavanju našega izjemnega krasa in seveda na sodobnih postopkih proučevanja. Raziskovalci iz tujine prihajajo študirat naš kras in ga primerjajo z različnimi vrstami krasa po svetu, zato je pomembno tudi izmenjavanje izkušenj pri proučevanju krasa z različnimi metodami in povezovanje raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Na slovenskem krasu se je krasoslovje začelo razvijati in slovenski krasoslovci imamo tudi sedaj pomembno mesto v mednarodnih znanstvenih krogih. Predlagani raziskovalni program je zastavljen tako, da bo Slovenija lahko tudi v prihodnje ohranjala vlogo ene vodilnih krasoslovnih držav.Matični Kras deli meja. Dobro krasoslovje jo utrjuje in presega. Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica vode, s katero se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje je mogoče le na podlagi dobrega razumevanja kraških značilnosti. To je potrebno za načrtovanje oskrbe z dobro vodo, načrtovanje posegov na krasu (gradnja, prometnice, kamnolomi, odlagališča, vojaška dejavnost), varovanje krasa in razvoj turizma. Izsledke raziskav je zato potrebno zbrati v razumljive in širšemu krogu uporabne krasoslovne zbirke, ki bodo služile tudi kot osnova pri gospodarjenju s krasom. Mednarodni pomen našega krasoslovja utrjujeta tudi Krasoslovni zbornik in Mednarodna krasoslovna šola ter številna mednarodna znanstvena srečanja, ki jih prirejamo. Šola, ki jo ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO organiziramo od 1993 naprej vsako leto, ni namenjena le krasoslovcem in študentom, ampak omogoča vsem, ki načrtujejo življenje na krasu ali tam živijo, da se seznanijo z osnovnimi značilnostmi tega občutljivega okolja.Iz dobrih raziskav bodo izhajali študijski programi za predavanja na fakultetah. Na našem krasu študenti, tudi tuji, pripravljajo diplomske in podiplomske naloge.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno