Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskovanje krasa

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
Krasoslovje, kraški pojavi, kraška pokrajina, geologija krasa, geomorfologija krasa, speleologija, jamski sedimenti, jamska klima, ogljikov cikel, kraška hidrogeologija, kraška biologija in mikrobiologija ter ekologija, načrtovanje življenja na krasu, varovanje krasa, poučevanje o krasu
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  170 
2.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2015 - 2021  424 
3.  33362  dr. Petra Gostinčar  Geografija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  94 
4.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2015 - 2021  684 
5.  38269  dr. Blaž Kogovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  90 
6.  06382  dr. Janja Kogovšek  Geologija  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2021  554 
7.  36395  dr. Peter Kozel  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  55 
8.  50576  dr. Lovel Kukuljan  Geologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  65 
9.  38914  dr. Cyril Mayaud  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2021  111 
10.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2015 - 2020  773 
11.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  446 
12.  54770  Uroš Novak  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  14 
13.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2021  238 
14.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2021  490 
15.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2015 - 2021  362 
16.  25648  dr. Mitja Prelovšek  Geografija  Raziskovalec  2015 - 2021  247 
17.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Vodja projekta/programa  2015 - 2021  671 
18.  18811  Sonja Stamenković    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
19.  55884  Filip Šarc  Geologija  Mladi raziskovalec  2021 
20.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2021  501 
21.  52013  Astrid Švara  Geografija  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  39 
22.  52015  Lara Valentić  Biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  15 
23.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2018 - 2021  425 
24.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2015 - 2021  446 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
V Programu, ki je vodilni tovrstni v Sloveniji in eden pomembnejših v svetu, bomo nadaljevali z razvojem celostnega mednarodnega krasoslovja, celostnega vsebinsko in organizacijsko. Razvijali bomo najbolj pomembna področja raziskovanja kraškega površja, jam, voda, bioloških značilnosti in razvoja krasa ter izsledke povezovali v razumevanje trirazsežnih kraških pokrajin. Prav v vsebinskem povezovanju pristopov pri proučevanju različnih kraških pojavov in regij bo v tej stopnji razvoja programa največji poudarek (44% Slovenije, 30% Evrope, 20% sveta zajema kras). Z dobrim sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij bomo presegali pogosto splošno, a plitko vsevednost in ozke poglobljenosti. To je s sestavo raziskovalne skupine uresničljivo. Nadgradili bomo bogato tradicijo slovenskega krasoslovja, ki se razvija na matičnem Krasu in klasičnem krasu in naš položaj ter eno vodilnih vlog v mednarodni krasoslovni skupnosti. Razvoj krasa skozi krasoslovno modeliranje Z modeli bomo raziskovali kraške procese, jame in površje. Spoznanja o oblikovanju različnih karbonatnih kamnin na površju in jamah bomo povezali v novi Razvojni model. Primerjali bomo jamske splete s površinskimi oblikami. Razvoj krasa bomo ovrednotili tudi v okviru splošnega kroženja ogljika. Kraška geologija, proučevanje površja in jam Spremljanje aktivnih tektonskih struktur bomo nadgradili z dodatnimi geofizikalnimi metodami. S poznavanjem jamskih sedimentov bomo razložili tektonski, geomorfološki in paleoklimatski razvoj izbranih jam in kraških območij. Poudarek bo tudi na jamah, ki kažejo hipogene in hidrotermalne pogoje speleogeneze. Proučili bomo obliko in razvoj vrtač. Kraške vode Sočasno multiparametersko spremljanje voda v različnih delih kraških vodonosnikov bomo nadgradili z vzporedno izvedbo sledenj z umetnimi sledili. Prenašali bomo izsledke o dinamiki toka vode in prenosa snovi v načrtovanje rabe in zaščite kraških vodnih virov. Kraška biologija in ekologija Ekološke raziskave v izbranih podzemeljskih habitatih bodo temelj za proučevanje selekcijskih dejavnikov, ki vodijo do različnih morfoloških prilagoditev organizmov. Vitalnost populacij in prisotnost mikroorganizmov sta pokazatelja razvoja naravnih procesov in človekove rabe podzemlja. Cilje bomo uresničevali v naši tradicionalni odlični mednarodni povezanosti. Razvijali bomo Mednarodno središče, ki smo ga z Junansko univerzo ustanovili v Kunmingu, sodelovali pri mednarodnih projektih ter pri razvoju krasoslovja v kraških deželah. Sveži izsledki bodo temelj za uspešno izvajanje edinstvenega doktorskega študija krasoslovja. Razumevanje kraške dediščine bo izhodišče za sodelovanje pri načrtovanju življenja na krasu. Nadaljevali bomo z izdajanjem mednarodne revije Acta carsologica in knjižne zbirke Carsologica. Prirejali bomo Mednarodno krasoslovno šolo, vzpodbujali delovanje mednarodne Krasoslovne akademije, vodili slovenski del evropskih infrastrukturnih programov ter sodelovali v Mednarodni speleološki zvezi, s sedežem pri nas.
Pomen za razvoj znanosti
Z razvojem celostnega krasoslovja bomo utrdili posebno področje znanosti. Razumevanje krasa s povezovanjem vedenja o kraških pojavih na površju in jamah, kraških vodah, bioloških in ekoloških značilnosti ter razvoja pokrajinskih značilnosti nam omogoča učinkovito nadgrajevanje vsebine in razvoj načinov krasoslovnega proučevanja. Le s takšnim pristopom je moč pripravljati izhodišča za razvojne izzive na krasu. Vemo kaj je dobro za krasoslovje in trajnostni razvoj krasa. Zatorej, krasoslovje kot samostojno znanstveno področje. Še posebej pomemben dosežek v razvoju krasoslovne znanosti je uvrstitev podiplomskega študija Krasoslovje med redke v svetovnem merilu programe, ki jih podpira Unesco. Glede na izjemno tradicijo krasoslovja v Sloveniji, je naše poslanstvo tudi tovrstna pobuda in tvorno sodelovanje v mednarodni znanstveni politiki. Razvoj kraškega površja in kraških jam je eno temeljnih vprašanj v krasoslovju. V zadnjih letih smo z modelskimi raziskavami prispevali nekaj ključnih odkritij. Nadaljevanje raziskav v tej smeri nam bo zagotovilo eno od vodilnih vlog na tem področju. Smiselno povezovanje poznavanja makroskopskih in mikroskopskih lastnosti karbonatnih kamnin in oblik skale je eden temeljev za razumevanje razvoja površinskih in podzemnih kraških oblik. Model bo poskus interdisciplinarnega povezovanja različnih pristopov proučevanja krasa (od krasoslovne geologije, geomorfologije do mikrobiologije (DNK)). Litološke in stratigrafske lastnosti karbonatov, vsebnost in razmerje CaO/MgO kot tudi ohranjenost plasti po tektonskem delovanju ključno vplivajo na morfologijo in na začetno ter selektivno zakrasevanje. Model bo v pomoč pri temeljnemu spoznavanju raznovrstnih kraških pokrajin. Spremljanje aktivnih tektonskih premikov na krasu ni pomembno le za razumevanje procesov zakrasevanja ampak je pomemben prispevek k razumevanju potresne ogroženosti Slovenije ter navezavo na mednarodne razmere. S spremljanjem toka ogljika na krasu bomo poglabljali tovrstno znanje, zapolnjevali vrzeli v poznavanju in ustvarjali interdisciplinarne mostove med izsledki različnih strok. Razumevanje jamske klime, posebej še gibanja zraka, ki vpliva na temperaturo in vlago v jamah in prenaša aerosole bo pomagalo pri smotrnejši rabi turističnih jam. Raziskovanje hipogenih jam je pomembno zlasti z vidika razvoja prevotljenosti določenega območja ter vpliva teh jam na kasnejšo speleogenezo, pomaga pa nam lahko tudi pri razumevanju geološkega in geomorfološkega razvoja nekega območja. Razumevanje hidrogeokemijskih razmer v času njihovega nastanka lahko pripomore k razumevanju toka sedanjih globokih kraških vodonosnikov. Podrobnejše poznavanje epigenih jam ter sestave in starosti jamskih sedimentov nam bo pomagalo rešiti nekatere probleme, kot so paleoklimatski pogoji v času njihovega nastanka in razvoja ter navezavo na zaporedje tektonskih dogajanj ter razvoj krasa v prostoru in času. Razvejana mreža terenskih meritev številnih parametrov vode v različnih delih kraških vodonosnikov in dolgi časovni nizi podatkov so edinstvena in zelo pomembna osnova, ki nam omogoča pridobivanje znanstveno utemeljenih in tudi mednarodno izvirnih izsledkov o značilnostih pretakanja vode in prenosa snovi v krasu. V nadaljevanju raziskave bomo še bolj podrobno proučili vpliv teh značilnosti na ranljivost kraških vodonosnikov in razvili za kraške vodne vire bolj primeren model načrtovanja njihove zaščite pred onesnaževanjem. Raziskovanje podzemeljske biologije in ekologije je vse bolj usmerjeno v razumevanje temeljnih procesov in mehanizmov, ki so bistveni za razvoj in obstoj življenjskih združb. Proučevanje ekološke in morfološke konvergence podzemeljskih združb dobiva v speleobiologiji vse večji pomen, saj za ekstremne in izolirane podzemeljske habitate, teoretične in empirične študije navajajo nevtralne mehanizme pri razvoju adaptacij. Predstavljen pristop pri proučevanju evolucije podzemeljskih organizmov je novost v svetovnem merilu in zagotavlja izvirnost rezultat
Pomen za razvoj Slovenije
44 odstotkov Slovenije je kraške in več kot polovica voda za oskrbo je iz kraških vodonosnikov. Naš Kras je dal ime za pokrajine, ki se razvijajo na karbonatnih kamninah in z njegovimi opisi se je začelo razvijati krasoslovje. Z matičnim Krasom se primerjajo kraške pokrajine s celega sveta. Naša kraška dediščina in življenje na njej ter izjemna tradicija slovenskega krasoslovja nam nalagata poslanstvo razvoja dobrega in mednarodno tvornega krasoslovja. Vsakršna načrtovanja in posegi na krasu potrebujejo dobro krasoslovno znanje o kraških pojavih in vodah ter celostnih pokrajinskih značilnosti krasa. Dobro krasoslovno znanje je neobhodno pri: · regionalnem planiranju (celostno poznavanje kraške pokrajine in vsakokratnih posebnosti); · presojah vplivov na okolje pri različnih načrtih in posegih (načrtovanju prometnic); · načrtovanju trajnostne rabe kraških jam in njihovem varovanju: vodimo strokovno skrbništvo pri razvoju Postojnskih jam, kjer razvijamo sprotno merjenje vplivov obiska na jamo; · z Jamarsko zvezo Slovenije zbiramo in urejamo podatke o slovenskih kraških jamah v Katastru jam. Za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje posredujemo podatke za njihovo varovanje; · oskrbi z vodo in njenem varovanju (razumevanje dinamike pretakanja vode in prenosa snovi je bistvenega pomena za ustrezno načrtovanje izrabe in zaščite kraških vodnih virov ter izdelavo značilnostim krasa prilagojenega programa monitoringa kakovosti kraških vod); · razumevanje dinamike pretakanja velikih kraških porečij v Sloveniji je ključno za učinkovito varovanje podzemne vode in razumevanje poplav na kraških poljih; · načrtovanju turizma na krasu; · razvoju varstva krasa in zakonodaje; splošna pravila varovanja pogosto ne zadoščajo varovanju ranljivih kraških pokrajin; · razvoju novih kompetenc in znanj; · stalno posodabljanje univerzitetnih krasoslovnih izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini z najnovejšimi znanstvenimi izsledki; · vzpostavitvi meril za varovanje podzemeljske diverzitete; · trajnem medsektorskem sodelovanju: raziskovalci – zakonodajalci - upravljalci. Potrebna je sprotna promocija za uporabo krasoslovnega znanja. Poznavanje globokih delov kraških vodonosnikov bi se lahko v prihodnosti pokazalo kot zelo pomembno ne samo kot vir termalne vode in geotermalne energije, temveč tudi kot vir pitne vode. Poznavanje razvoja zgodnejših faz kraške poroznosti (hipogenih jam) je lahko pomembno tudi pri izkoriščanju ogljikovodikov in nekaterih rud in skladiščenju plina. Proučevanje tokov ogljika bo ovrednotilo vpliv razvoja krasa na področju vezave antropogeno povečane koncentracije ogljika iz atmosfere ter odzivu krasa nanjo. Na našo pobudo je bila ustanovljena Mednarodna krasoslovna akademija in z Junansko univerzo (Kitajska) smo ustanovili in sovodimo Mednarodno središče za proučevanje krasa in Kraški okoljski laboratorij v Kunmingu. Mednarodna krasoslovna šola je največje vsakoletno krasoslovno srečanje. Pri nas je sedež Mednarodne speleološke zveze ter Mednarodne krasoslovne akademije. Pomagamo pri razvoju krasoslovja v številnih kraških deželah. Naš podiplomski študij Krasoslovja je edini v svetu, kjer si je moč pridobiti naziv doktor krasoslovja. Je prvi in edini v Sloveniji ter med desetimi v svetovnem merilu prepoznanih študijskih programov, kjer je poučevanje podprto z ustanovitvijo Unesco sedeža. Izkušnje razvoja krasoslovja morajo biti v pomoč pri razvoju znanstvene politike tako v Sloveniji kot širše. Prepričani smo, da bi morali prav mi vztrajati pri dopolnjevanju mednarodne znanosti s samostojnim področjem Krasoslovje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno