Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskovanje krasa

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 
Ključne besede
kras, krasoslovje, proučevanje karbonatnih kamnin, kraškega površja, kraških jam in voda, ekologija, naravna dediščina, zgodovina krasoslovja, kraško izrazoslovje, načrtovanje življenja na krasu, poučevanje krasoslovja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2004 - 2008  424 
2.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2008  684 
3.  00986  dr. Andrej Kranjc  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2008  1.430 
4.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2008  773 
5.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  447 
6.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2008  238 
7.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  491 
8.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  363 
9.  25648  dr. Mitja Prelovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  247 
10.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Vodja projekta/programa  2004 - 2008  671 
11.  18811  Sonja Stamenković    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
12.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2008  501 
13.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  199 
14.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  426 
15.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2008  446 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
Povzetek
Celostno poglabljamo naše temeljno znanje o krasu, ki bogati vedenje o naši naravni dediščini in omogoča smiselno načrtovanje življenja v občutljivi pokrajini. Je temelj tudi za visokošolsko poučevanje o krasu. Za to so dani pogoji v multidisciplinarni sestavi raziskovalne skupine (geografi, geologi, kemičarka, biologinja, mikrobiolog in fizik ter po novem tudi krasoslovci), v povezavi z drugimi domačimi in tujimi ustanovami ter položaju v mednarodnih krasoslovnih krogih in okolju našega delovanja. Kras je moč razumeti le z raznovrstnimi pristopi, ki jih povezujemo v celoto. Zaradi posebnih lastnosti topne karbonate bomo z litopetrološkega in stratigrafskega vidika proučevali vpliv različnih apnencev in dolomitov na zakrasevanje, oblikovanje kraškega površja in jam. Razvoj kraških oblik na površju in v podzemlju je odvisen tudi od geoloških strukturnih značilnosti (lezike, prelomi, razpoke). Izvajali bomo podrobno tektonsko-geološko kartiranje krasa in povezovali njegov razvoj z geološko zgradbo. Eno izmed pomembnih področij našega dela je tudi raziskovanje oblikovanosti kraškega podzemlja in površja, ki sta v medsebojni prostorski in razvojni povezanosti. Skušali bomo pridobiti spoznanja in razvijati načine proučevanja, ki bodo omogočili razlago starosti in razvoja površinskih in podzemljskih reliefnih oblik vpetih v celosten prostorski sistem. Proučevali bomo kraške skalne oblike, s katerimi si pomagamo razlagati oblikovanje in razvoj kraških pojavov. Nadaljevali bomo s študijem jamskih in površinskih sedimentov, razlik v fliših kot izvornem materialu (težki minerali, kremen) in določali čas njihovega odlaganja. Proučevali bomo preperevanje apnencev in dolomitov v jamah in kristalizacijo kapnikov. Zaradi heterogenosti krasa ostaja veliko odprtih vprašanj o značilnostih pretakanja in uskladiščenja vode ter prenosa snovi. Na izbranem študijskem poligonu bomo določili hidrogeološke značilnosti ter merili ustrezne kazalce ter nato sklepali na zakonitosti hidrodinamičnega delovanja kraškega vodonosnega sistema. Posebno pozornost bomo posvetili značilnostim prenosa snovi in testiranju možnih načinov širjenja onesnaženja. Raziskave kraških vodonosnikov so temelj za dobro načrtovanje življenja na krasu. Opredeljevali bomo obremenitve in ranljivost ter samočistilno sposobnost kraških vodonosnikov. Pridobljeno znanje bo pogoj za ustrezno zaščito. Razumevanje procesov raztapljanja in transporta snovi v kraškem sistemu sodi med temeljna zanimanja krasoslovcev. Proces spremljamo z meritvami in opazovanji, globlje razumevanje njihove dinamike pa bodo omogočili numerični model dinamike razvoja kraškega vodonosika in kraških površinskih oblik. Slovenija je eno najbogatejših področij na svetu po številu stigobiontov, organizmov v podzemeljskih vodah. Vzorčili bomo epikraško favno. Pričakujemo odkritje več še neopisanih vrst, kar bo utemeljilo velik pomen epikraških vodnih habitatov za hipogejično favno kraških habitatov. Alge v kraških jamah so slabo proučeni organizmi. Ovrednotili in primerjali bomo vrstno sestavo alg v različnih jamah, vzroke (tudi človekove posege) za njihov razvoj in njihov vpliv na jamsko okolje. Proučevali bomo zgodovino krasoslovja in speleologije ter kraško terminologijo. Izsledke domačih in tujih krasoslovcev bomo zbirali v naši mednorodno priznani reviji Acta carsologica. Z Jamarsko zvezo Slovenije bomo urejali kataster jam. Doslej smo zbrali podatke o 8000 jamah. Urejali bomo mednarodno priznano krasoslovno knjižnico. Zbrano znanje bo temelj za načrtovanje življenja v svojevrstni pokrajini (posegi, oskrba z vodo in njeno varovanje, urejanje kraških pojavov za turistično rabo) in poučevanje o krasu. Nadaljevali bomo s prirejanjem Mednarodne krasoslovne šole: Klasični kras. Nadaljevali bomo z izvajanjem podiplomskega študijskega programa v naši Šoli za krasoslovje, ki deluje pod okriljem Politehnike iz Nove Gorice. To je prvi in še edini tovrstni študij v svetu.
Pomen za razvoj znanosti
Z interdisciplinarnimi temeljnimi raziskavami pokrivamo najbolj pomembna področja krasoslovja (kraška geologija, geomorfologija, speleologija, hidrogeologija, biologija, mikrobiologija in ekologija, proučevanje starosti kraških pojavov in razvoja krasa, zgodovina krasoslovja in speleologije) in razvijamo smernice celostnega krasoslovja. Z metodološkim pristopom k raziskovanju krasa kot celote in pridobljenimi izsledki pomembno prispevamo k razvoju krasoslovja in drugih področij znanosti. Pri raziskovanju smo uporabljali in razvijali obstoječe raziskovalne metode in uvajali nove. Krasoslovci po svetu največkrat v različnih raziskovalnih in študijskih ustanovah in v okvirih drugih raziskovalnih področij razvijajo posamezne dele krasoslovja. Mi pa se trudimo ta področja združevati in nadgrajevati s povezovanjem v celoto. Morfološko proučevanje brezstropih jam ter njihovih sedimentov je omogočilo natančnejšo časovno določitev posameznih faz razvoja krasa. Geomorfološka obravnava kraškega površja v primerjavi s podzemnimi reliefnimi oblikami je nov metodološki pristop k proučevanju krasa. S primerjavami med večjimi reliefnimi oblikami in sklopi zaznavamo zunanje vplive (tektonski premiki, spremembe klime) in jih ustrezno ovrednotimo ter časovno determiniramo. Jame so osnovna značilnost krasa ter specifičen sedimentacijski prostor, ki daje osnovne podatke o razvoju in funkciji posameznega kraškega območja. Jame morfološko in genetsko klasificiramo. Z analizo jamskih sedimentov natančneje opredeljujemo tektonske in geomorfološke faze razvoja površja. Ugotavljamo klimatsko pogojene spremembe v morfologiji jamskih sedimentov in jamski klimi, posebej še v jamah z ledom. Raziskave sedimentov, predvsem datacijske, prinašajo tudi nova spoznanja glede starosti sedimentov v jamah in na kraškem površju. S tem dopolnjujemo informacije o razvoju krasa v Sloveniji, kar je pomembno tako za Slovenijo kot za mednarodni znanstveni prostor. Konkretni rezultati paleomagnetnih analiz imajo velik pomen za razvoj krasoslovja, geologije, geofizike in tektonike. Ugotavljanje razmerij in vplivov med potresno aktivnostjo in aktivnimi tektonskimi mikro premiki v kraških jamah je izredno pomembno za dolgoročno razumevanje spreminjanja tektonskih napetosti v kraških masivih in posredno za ugotavljanje stabilnosti kraških jam. Laboratorijsko modeliranje z mavcem nam omogoča spoznavati oblikovanje jam in kraškega površja z različnimi procesi in v različnih razmerah. Z raziskovanjem velikih kalcitnih kristalov, ki so se izločili iz hidrotermalnih raztopin v nekaterih jamah, preverjamo hipotezo ali gre za dvostopenjski razvoj jame, katerega začetek je hipogen in se je nadaljeval s kraškimi vodami ali pa so meteorne vode samo uporabile že prej obstoječe rove. Vzporedna uporaba različnih raziskovalnih metod, dolgotrajnost terenskega opazovanja z zveznimi meritvami različnih parametrov v različnih hidroloških conah in dopolnjevanje spremljanja naravnih parametrov s sledenji z umetnimi sledili predstavljajo inovativen in tudi v mednarodnem prostoru zanimiv pristop k študiju značilnosti pretakanja in prenosa snovi v kraških vodonosnih sistemih. Izsledke uporabljamo v procesu preverjanja in razvoja metodologij kartiranja ranljivosti in ogroženosti kraških vodonosnikov. Razvoj in uporaba numeričnih modelov predstavlja inovativen pristop k študiju kraških procesov. Z razvojem in uporabo obstoječih modelov ter uvajanjem novih modelskih pristopov, si obetamo odgovore na številna nerešena vprašanja povezana z razvojem in funkcijo kraškega podzemlja in površja. Razširjamo znanje in baze podatkov o biološki pestrosti na krasu, predvsem v podzemlju. Rezultati niso pomembni le z vidika inventarizacije naravnih vrednot Slovenije, ampak bodo pomenili tudi pomemben korak naprej pri proučevanju in vrednotenju ekstremnih ekosistemov. Dopolnjujemo znanja o ekoloških interakcijah in lastnostih podzemeljskih habitatov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovali smo bogato kraško naravno in kulturno dediščino Slovenije in pripravljali izhodišča za njen razvoj in varovanje. Izsledki temeljnih raziskav so osnove za načrtovanje življenja v ranljivi kraški pokrajini in njeno varovanje ter za visokošolsko poučevanje krasoslovja. Hiter družbenogospodarski razvoj narekuje izpopolnjevanje in upoštevanje celostne vizije razvoja krasa in vse večje je povpraševanje po našem znanju in sodelovanju pri načrtovanju razvoja ter rabe prostora. Celostno presojanje značilnosti kraške dediščine je podlaga za ohranjanje površinskih kraških pojavov in jam, oskrbo z vodo in njihovo varovanje, načrtovanje odlagališč, načrtovanje in gradnjo prometnic, ohranjanje biološke raznovrstnosti in načrtovanje ter rabo kraških pojavov v turistične namene. S sodelovanjem s strokovnjaki iz drugih področij smo razvijali nove metode in prakse pri načrtovanju in gradnji prometnic ter drugih objektov na krasu in oskrbe z vodo. Del spoznanj smo strnili tudi v knjigi »Kraški pojavi, odkriti pri gradnji slovenskih avtocest«. Odlično poznavanje krasa nam je omogočilo sodelovanje pri projektu Centra odličnosti KRAS: Trajnostno gospodarjenje z naravno in kulturno pokrajino. Smo pooblaščena ustanova za urejanje zbirke podatkov o slovenskih jamah, ki je podlaga za njihovo zakonsko varovanje. Z Ministrstvom za okolje in prostor smo podpisali kot del Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sporazum o sodelovanju pri pripravi strokovnih podlag za načrtovanje in varovanje na krasu. Za Ministrstvo za okolje in prostor ter različna mednarodna združenja (UNESCO, International Union for Conservation of Nature) smo pripravljali strokovne osnove in presoje vplivov na okolje pri posegih v prostor in pri izbiri UNESCO-ve naravne dediščine ter njenem varovanju. Sodelujemo pri izhodiščih za varovanje voda in oskrbi z njimi. Urejamo kraške pojave v turistične namene (Postojnska jama, Park Škocjanske jame, jama Tien Duong v Vietnamu, Gobja gora na Kitajskem). Z vodstvom Turizma KRAS smo podpisali pogodbo o strokovnem skrbništvu Postojnske jame. Razvili smo celostni podiplomski študij krasoslovja, prvi in edini tovrstni v svetu. Delujemo pod okriljem naše podiplomske šole Krasoslovje, ki je del Univerze v Novi Gorici. V njem se na doktorat pripravlja 15 študentov iz 8 držav. Sodelovali smo pri učnih programih slovenskih fakultet in za dodiplomski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Primorske univerze v Kopru razvili in izvajali modul Kras. Naša Mednarodna krasoslovna šola Klasični kras, ki je največje letno mednarodno srečanje krasoslovcev že od leta 1993, je tudi evropski projekt v 6. OP. Sodelovali smo pri strokovnih izobraževanjih (jamski vodniki, učitelji geografije). Krasoslovna knjižnica, ki je ena najboljših v mednarodnih razmerah, je del združenja javnih knjižnic. Ponuja dostop do mednarodnega krasoslovnega znanja. Utrjevali smo pomen Slovenije kot dežele matičnega Krasa in ene najdaljših in najbolj bogatih tradicij krasoslovja. To smo zagotovili z dobrim raziskovanjem, poučevanjem o krasu in mednarodnim povezovanjem krasoslovcev (Mednarodna krasoslovna šola in druga znanstvena srečanja). Številni mednarodni projekti in osebni stiki nam odpirajo dostop do večine krasoslovnega gradiva in znanja ter možnost raziskovanja na dobršnem delu kraških področij. Z Inštitutom za kraške vode iz ZDA smo priredili mednarodno srečanje posvečeno razvoju in starosti krasa in z ameriškimi krasoslovci ter biologi (ameriška znanstvena fundacija) delavnico o dolgoročnih ekoloških raziskavah na krasu. Naši znanstveni reviji Acti carsologici smo pridobili mednarodni indeks citiranosti (SCI). Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, katerega sodelavci izvajamo program, smo še naprej uspešno razvijali kot eden najbolj pomembnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno