Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P5 |
Naravoslovno-matematične vede |
P5 |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
kras, krasoslovje, proučevanje karbonatnih kamnin, kraškega površja, kraških jam in voda, ekologija, naravna dediščina, zgodovina krasoslovja, kraško izrazoslovje, načrtovanje življenja na krasu, poučevanje krasoslovja
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Celostno poglabljamo naše temeljno znanje o krasu, ki bogati vedenje o naši naravni dediščini in omogoča smiselno načrtovanje življenja v občutljivi pokrajini. Je temelj tudi za visokošolsko poučevanje o krasu. Za to so dani pogoji v multidisciplinarni sestavi raziskovalne skupine (geografi, geologi, kemičarka, biologinja, mikrobiolog in fizik ter po novem tudi krasoslovci), v povezavi z drugimi domačimi in tujimi ustanovami ter položaju v mednarodnih krasoslovnih krogih in okolju našega delovanja.
Kras je moč razumeti le z raznovrstnimi pristopi, ki jih povezujemo v celoto.
Zaradi posebnih lastnosti topne karbonate bomo z litopetrološkega in stratigrafskega vidika proučevali vpliv različnih apnencev in dolomitov na zakrasevanje, oblikovanje kraškega površja in jam. Razvoj kraških oblik na površju in v podzemlju je odvisen tudi od geoloških strukturnih značilnosti (lezike, prelomi, razpoke). Izvajali bomo podrobno tektonsko-geološko kartiranje krasa in povezovali njegov razvoj z geološko zgradbo.
Eno izmed pomembnih področij našega dela je tudi raziskovanje oblikovanosti kraškega podzemlja in površja, ki sta v medsebojni prostorski in razvojni povezanosti. Skušali bomo pridobiti spoznanja in razvijati načine proučevanja, ki bodo omogočili razlago starosti in razvoja površinskih in podzemljskih reliefnih oblik vpetih v celosten prostorski sistem. Proučevali bomo kraške skalne oblike, s katerimi si pomagamo razlagati oblikovanje in razvoj kraških pojavov.
Nadaljevali bomo s študijem jamskih in površinskih sedimentov, razlik v fliših kot izvornem materialu (težki minerali, kremen) in določali čas njihovega odlaganja. Proučevali bomo preperevanje apnencev in dolomitov v jamah in kristalizacijo kapnikov.
Zaradi heterogenosti krasa ostaja veliko odprtih vprašanj o značilnostih pretakanja in uskladiščenja vode ter prenosa snovi. Na izbranem študijskem poligonu bomo določili hidrogeološke značilnosti ter merili ustrezne kazalce ter nato sklepali na zakonitosti hidrodinamičnega delovanja kraškega vodonosnega sistema. Posebno pozornost bomo posvetili značilnostim prenosa snovi in testiranju možnih načinov širjenja onesnaženja. Raziskave kraških vodonosnikov so temelj za dobro načrtovanje življenja na krasu. Opredeljevali bomo obremenitve in ranljivost ter samočistilno sposobnost kraških vodonosnikov. Pridobljeno znanje bo pogoj za ustrezno zaščito.
Razumevanje procesov raztapljanja in transporta snovi v kraškem sistemu sodi med temeljna zanimanja krasoslovcev. Proces spremljamo z meritvami in opazovanji, globlje razumevanje njihove dinamike pa bodo omogočili numerični model dinamike razvoja kraškega vodonosika in kraških površinskih oblik. Slovenija je eno najbogatejših področij na svetu po številu stigobiontov, organizmov v podzemeljskih vodah. Vzorčili bomo epikraško favno. Pričakujemo odkritje več še neopisanih vrst, kar bo utemeljilo velik pomen epikraških vodnih habitatov za hipogejično favno kraških habitatov. Alge v kraških jamah so slabo proučeni organizmi. Ovrednotili in primerjali bomo vrstno sestavo alg v različnih jamah, vzroke (tudi človekove posege) za njihov razvoj in njihov vpliv na jamsko okolje.
Proučevali bomo zgodovino krasoslovja in speleologije ter kraško terminologijo.
Izsledke domačih in tujih krasoslovcev bomo zbirali v naši mednorodno priznani reviji Acta carsologica.
Z Jamarsko zvezo Slovenije bomo urejali kataster jam. Doslej smo zbrali podatke o 8000 jamah.
Urejali bomo mednarodno priznano krasoslovno knjižnico.
Zbrano znanje bo temelj za načrtovanje življenja v svojevrstni pokrajini (posegi, oskrba z vodo in njeno varovanje, urejanje kraških pojavov za turistično rabo) in poučevanje o krasu.
Nadaljevali bomo s prirejanjem Mednarodne krasoslovne šole: Klasični kras.
Nadaljevali bomo z izvajanjem podiplomskega študijskega programa v naši Šoli za krasoslovje, ki deluje pod okriljem Politehnike iz Nove Gorice. To je prvi in še edini tovrstni študij v svetu.
Pomen za razvoj znanosti
Naš razvoj vsebinsko in organizacijsko celostnega krasoslovja je eden vodilnih tovrstnih v svetu in utrjuje krasoslovje kot samostojno znanstveno vedo. S temeljnimi raziskavami pokrivamo najbolj pomembna področja krasoslovja in razvijamo njihove povezave v celostno razumevanje trirazsežnih kraških pokrajin. Razvijamo načine raziskovanja. Izsledki so izhodišče za načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje ter poučevanje o njem. Tovrstni pristop se izkazuje kot najboljši in pomembno prispeva k razvoju mednarodnega krasoslovja. Rezultati večletnega spremljanja tektonskih mikro-premikov v kraških jamah so vključeni v infrastrukturni EU projekt EPOS in tako del širših raziskav gibanja Evrazijske in Afriške plošče, kar je pomembno za spremljanje aktivnih tektonskih premikov in potresov. Poznavanje oblikovanja različnih karbonatnih kamnih v različnih okoljih nam razkriva temeljne značilnosti razvoja kraških pojavov. Raziskovanje paleokraških pojavov in predvsem razvoja paleokraških pokrajin je pomembno za razlago globalnih nihanj morske gladine in s tem povezanimi klimatskimi spremembami ter lokalnih in regionalnih geotektonskih dogodkov. Proučevanje jamske klime omogoča drugačno razlago nastajanja in oblikovanja sedimentov pri jamskih vhodih, kar je pomembno pri interpretaciji jamskih arheoloških nahajališč. Proučevanje ledenih jam in jamske zračne cirkulacije omogoča lociranje con posebnega kraškega permafrosta na visokem krasu in je pomemben nastavek za kalibriranje obsega globalnih klimatskih sprememb v našem okolju. Proučevanje kraške geomorfologije je omogočilo vzpostavitve nove paradigme razvoja Dinarskega krasa. Analiziranje tektonskih premikov, ki se odražajo v reliefu je mogoče povezati tudi z jamami in jamskimi sedimenti, ki so ključ do natančnejšega datiranja reliefa. Pridobljeni rezultati preučevanja jamskih sedimetov so nam omogočili poznavanje paleoklimatskih pogojev v času nastanka sedimentov, njihov izvor, navezavo na tektonska dogajanja ter razvoj krasa in jam ter geomorfološki razvoj ozemlja v prostoru in času. Pridobljeno znanje ima pomembno vlogo pri razvoju sodobnih speleogenetskih trendov v svetu in pomemben vpliv na razvoj krasoslovne znanosti. Poznavanje sedanjih podzemnih procesov, dejavnikov, ki jih usmerjajo, in oblik, ki pri tem nastajajo, je ključnega pomena za razumevanje razvoja podzemnega krasa. Pri meritvah zbrane podatke nadgrajujemo v kvantitativni konceptualni model. Spremljamo tudi antropogeni vpliv. Rezultati sistematičnih raziskav, ki zajemajo številne metode, nam omogočajo razumevanje procesov v različnih kraških vodonosnikih po svetu, tudi zelo kompleksnih. Hkrati nam dajejo možnost za odkrivanje morebitnih negativnih vplivov in ustrezno ukrepanje. Pomembno področje našega dela je uvajanje kvantitativnih metod v krasoslovje. Numerični in analitični modeli razvoja krasa in prenosa snovi in toplote v krasu, predstavljajo inovativen pristop v svetovnem merilu. Temu primerna je tudi relativno velika odmevnost objav iz tega področja. Predstavljeni pristop pri proučevanju evolucije podzemeljskih organizmov je novost v svetovnem merilu in zagotavlja izvirnost rezultatov ter pridobitev novega znanja v širšem evolucijskem kontekstu. Izsledki študije bodo podlaga za razumevanje adaptacij sensu lato, ne le za razumevanje evolucije podzemeljskih organizmov. Za celostno razumevanje kompleksnih naravnih sistemov je ključno poznavanje interakcij ter naravno prisotne mikrobiote in tiste, ki je posledica delovanja človeka. Trajnostno upravljanje naravnih pojavov ni možno brez poznavanja naravnega ozadja. Razvijali smo načine krasoslovnega načrtovanja različnih posegov v kras in njegovo varovanje (oskrba z vodo, gradnje prometnic, razvoj turizma v jamah). Acta Carsologica spada med vodilne krasoslovne revije v svetu. Urejanje te revije nam omogoča spremljanje in deloma tudi usmerjanje razvoja krasoslovja. Naš doktorski študij krasoslovja je Krasoslovno študijsko središče Unesca.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je tudi kraška (44 %) in krasoslovna, dežela matičnega Krasa in klasičnega krasa. Več kot polovica voda za oskrbo je iz kraških vodonosnikov. Krasoslovje nam razkriva to pomembno dediščino in je temelj za smiselno načrtovanje življenja na krasu ter krasoslovno poučevanje. Pridobili smo nova spoznanja o našem krasu in poglobili razumevanje njegovega oblikovanja in razvoja ter ekoloških značilnosti. Celostno krasoslovje, ki ga razvijamo pri nas, je eno vodilnih tovrstnih v svetu. Paleokraške raziskave, še bolj pa raziskave hipogenih jam so v Sloveniji bolj ali manj novost in prinašajo kot take pomembna nova spoznanaja o geološki zgodovini Slovenije. Razumevanje značilnosti (velikosti in smeri) tektonskih mikro-premikov v kraških jamah je pomemben prispevek k širšemu razumevanju dinamike aktivnih tektonskih premikov na našem ozemlju. Razumevanje oblik kraških pojavov nam omogoča razbirati oblikovanje in razvoj krasa na različnih kamninah in okoljih. Rezultati proučevanja jamskih sedimentov so prinesli nova spoznanja, pomembna tako za Slovenijo (poznavanje njene geološke zgodovine, razvoja površja in starosti krasa) kot tudi za mednarodni znanstveni prostor. Vse bolje razumemo pretakanje vode, prenos onesnaženja ter procese v kraških vodonosnikih Slovenije, kar je osnova za načrtovanje varovanja njihove kakovosti. Novi pristopi in spremenjena paradigma o prilagajanju organizmov na podzemeljske habitate bodo uporabni tudi pri študiju drugih ekosistemov in v vseh gospodarskih panogah, kjer so pri posegih v okolje potrebna predhodna kartiranja habitatnih tipov in vrst. To je še posebej pomembno pri posegih na občutljivem in ranljivem kraškem področju. V jamski mikrobiologiji je pomembno sodelovanje v svetovnih trendih in prenos dobrih laboratorijskih praks ter razvoj multidisciplinarnega načina raziskovanja. Dobro temeljno znanje in celostno razumevanje krasa je izhodišče za načrtovanje na krasu in njegovo varovanje: razvoj poselitve, načrtovanje in gradnja prometnic, odlagališča, energetski vodi, oskrba z vodo in razvoj turizma. Sodelovali smo v številnih neposredno uporabnih projektih. Za Ministrstvo za okolje in prostor ter različna mednarodna združenja (UNESCO, International Union for Conservation of Nature) smo prispevali strokovne osnove in presoje vplivov na okolje pri posegih v prostor in pri izbiri UNESCO-ve kraške dediščine ter njenem varovanju. Zbirali smo podatke o novih slovenskih jamah za njihovo varovanje. Izsledke smo začeli predstavljati v naši novi knjižni zbirki Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. S strokovnjaki iz drugih področij smo razvijali nove načine načrtovanja in gradnje prometnic ter oskrbe z vodo. Izsledke smo zbrali tudi v knjigi o načrtovanju železniške proge med Divačo in Koprom. Izšla je pri mednarodni založbi Springer. Naša krasoslovna knjižnica je del javnih knjižnic in ena najboljših v mednarodnih razmerah. Izvajali smo krasoslovne študijske predmete na slovenskih univerzah: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in Visoka šola za trajnostni turizem. Sodelovali smo pri mednarodnih strokovnih izobraževanjih (jamski vodniki). Naš doktorski študij krasoslovja, ki ga izvajamo pod okriljem Univerze v Novi Gorici, je postal Krasoslovno študijsko središče Unesca. Utrjevali smo pomen Slovenije kot dežele z eno najdaljših in najbolj bogatih tradicij krasoslovja. To smo zagotavljali z dobrim raziskovanjem doma in po svetu, poučevanjem o krasu in mednarodnim povezovanjem krasoslovcev (Mednarodna krasoslovna šola, znanstvena revija (SCI) Acta carsologica, sedež Mednarodne speleološke zveze, ustanovitev in vodenje Središča za raziskovanje krasa v Kunmingu (Kitajska)).
Avdiovizualni viri (1)
| št. |
Naslov (s povezavo na video) |
Dogodek |
Vir |
| 1. |
Raziskovanje krasa |
|
Video predstavitev raziskovalnega programa
|
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
