Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskovanje krasa

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   
Ključne besede
Krasoslovje, kraški pojavi, kraška pokrajina, geologija krasa, geomorfologija krasa, speleologija, jamski sedimenti, jamska klima, ogljikov cikel, kraška hidrogeologija, kraška biologija, mikrobiologija, kraška ekologija, načrtovanje življenja na krasu, varovanje krasa, poučevanje o krasu in jamah
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
793,94
A''
123,12
A'
227,62
A1/2
248,31
CI10
641
CImax
78
h10
13
A1
2,52
A3
0,64
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 26. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  35  661  569  16,26 
Scopus  48  806  671  13,98 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Vodja projekta/programa  2022  424 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Program Raziskovanje krasa izvajamo sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa, ki se ponaša z več kot sedemdesetletno tradicijo razvoja krasoslovnega znanja, lego v središču Klasičnega krasa in s sedežem Mednarodne speleološke zveze. Organiziran je v t.i. trikotniku znanja, ki ga sestavljajo raziskave, inovacije in izobraževanje. Temelji na obširnem in celovitem razvoju krasoslovja kot posebne veje znanosti, v kateri se prepletajo dognanja različnih disciplin. Člani programske skupine izvajamo temeljne multi- in interdisciplinarne raziskave kraških pojavov in procesov, ekološke študije krasa, razvijamo regionalno krasoslovje in si prizadevamo za varovanje naravne in kulturne dediščine. Ob vzporednem izvajanju mednarodnih ali domačih projektov dosegamo odlične znanstvenoraziskovalne rezultate o procesih zakrasevanja na površju in v jamah. Proučujemo razvoj kraškega površja, s poznavanjem jamskih sedimentov, epigenih, hipogenih in hidrotermalnih jam, spremljanjem aktivnih tektonskih struktur pa poglabljamo znanje o geološkem, geomorfnem in paleoklimatskem razvoju izbranih območij. S spremljanjem naravnih in umetnih sledil in z modeliranjem raziskujemo dinamiko toka vode in prenosa snovi skozi kraške vodonosnike. Selekcijske dejavnike, ki vodijo do različnih morfoloških prilagoditev organizmov, proučujemo z ekološkimi raziskavami podzemeljskih habitatov, stanje okolja in človekov vpliv pa s spremljanjem jamske klime, vitalnosti populacij in prisotnostjo onesnaževal. Opravljamo tudi aplikativne študije, pri katerih je poznavanje in razumevanje krasa izhodišče za preudarno načrtovanje življenja na krasu, rabe naravnih virov in trajnostni razvoj. Kot rezultat raziskovalnega dela je naš razvoj inovativnih rešitev pogosto mednarodno prenosljiv. Kot predavatelji in mentorji sodelujemo na različnih visokošolskih ustanovah. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajamo doktorski študijski program Krasoslovje, ki je priznan kot Unescov študijski center. S sodelavci z Junanske univerze vodimo središče za raziskovanje krasa na Kitajskem. Že skoraj tri desetletja organiziramo Mednarodno krasoslovno šolo, največje vsakoletno srečanje krasoslovcev na svetu. Program s strokovno in tehnično podporo predstavlja temelj infrastrukturni, dokumentacijski, založniški in prezentacijski dejavnosti Inštituta. Že skoraj sedemdeset let izdajamo osrednjo krasoslovno revijo Acta Carsologica, ki je vključena v SCI, in znanstveno knjižno zbirko Carsologica. Vodimo bogato Krasoslovno knjižnico, vrhunsko opremljen geološki, biološki, mikrobiološki in kemijski laboratorij z najsodobnejšo raziskovalno opremo, v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije pa Kataster jam s podatki o okoli 14.000 jamah. Smo nacionalni koordinator za evropske raziskovalne infrastrukture eLTER ESFRI, LifeWatch ERIC in EPOS ERIC. Delujemo izrazito mednarodno, podpiramo razvoj krasoslovja v številnih državah, ter ob različnih dogodkih povezujemo krasoslovce po vsem svetu.
Pomen za razvoj znanosti
Ugotavljanje in razumevanje vzrokov in posledic posameznih procesov v kraškem okolju, dinamičnih interakcij med njimi ter kompleksnih povratnih mehanizmov zahteva multi- in interdisciplinarne znanstvene pristope. Največji pomen raziskovalnega dela programa Raziskovanje krasa je razvoj krasoslovja kot posebne veje znanosti, v kateri se prepletajo pristopi različnih disciplin (geografije, geologije, kemije, fizike, biologije in drugih). Kras obravnavamo celovito kot trirazsežni prostor, v katerem raziskujemo interakcije med kamninami, prstmi, vodo, zrakom in živimi organizmi. Vpetost programske skupine v mednarodne znanstvene kroge je hkrati temelj za razvijanje vodilnega krasoslovja. Omogoča ji stalno izmenjavo znanj in preverjanje novih idej s priznanimi raziskovalci krasa na svetu. V prihodnjem raziskovalnem obdobju se bomo posvetili naslednjim specifičnim tematikam, ki pomenijo prebojne vsebine v znanosti: razumevanje in povezovanje procesov nastanka in razvoja kraškega površja in jam; pretok vode, topnih in netopnih snovi, zraka in energije; ter razumevanje kraške ekologije, biologije in razširjenosti organizmov. Sodobno zasnovani laboratorijski in računalniški modeli oblikovanja kraškega površja bodo omogočili celostno razumevanje njegovega razvoja in ne, kot večinoma do sedaj, opis zatečenega stanja. Tovrstna razlaga bo omogočala primerjavo razvoja na različnih karbonatnih kamninah in razmerah. Na podlagi terenskih raziskav in s pomočjo modernih orodij bomo pridobili nova znanja in podatke o strukturno-geološki zgradbi kraških terenov, da bomo bolje razumeli vpliv tektonskih struktur na razvoj kraškega površja in podzemnih oblik. Razvoj površja in jam nam bodo pomagale razumeti tudi raziskave jamskih sedimentov. Razvijali bomo v svetovnem merilu edinstveni pristop, ki temelji na interdisciplinarni analizi sedimentov in konstrukciji kronostratigrafskih in paleoklimatskih profilov, podprtih z magnetostratigrafskimi korelacijami in umerjeni z metodami datiranja. Rezultati bodo dali zvezne zapise o procesih zakrasevanja ter o podnebnih in tektonskih dogajanjih, ki so zajemala različna obdobja v kenozoiku. Analize posameznih sedimentnih zaporedij, ki vključujejo sige, naplavine in morebitne paleontološke ostanke, pa bodo imeli izjemen potencial za kronološko razumevanje miocenskih, pliocenskih in pleistocenskih dogodkov in starosti procesov v regiji in svetu. Tesno prepletanje rezultatov geoloških in speleoloških raziskav, podatkov mreže hidroloških meritev in sledenj z umetnimi in naravnimi sledili ter z računalniškimi modeli toka vode in prenosa snovi v krasu podprtih rezultatov, ki se ga bomo poslužili v novem programskem obdobju, bo prineslo pomemben napredek pri raziskovanju kraških vodonosnikov. Tak celovit pristop je inovativen v svetovnem merilu. Izhajali bomo iz poznavanja geometrije vodonosnika in hidroloških povezav na lokalnem nivoju, rezultati pa bodo predvideno boljše razumevanje hidravličnega delovanja in izboljšana postavitev konceptualnega modela vodonosnega sistema v regionalnem merilu. Na tej osnovi bomo gradili tudi boljše razumevanje značilnosti prenosa onesnaževal (npr. težkih kovin, mikroplastike, mikroorganizmov) skozi kraški vodonosnik, kar je predpogoj za ustrezno varovanje in ohranjanje kakovosti kraških vodnih virov. Osredotočali se bomo tudi na celovito razumevanje sestave atmosfere in dinamike atmosferskih tokov v kraški vadozni coni. Določili bomo mehanizme in faktorje, ki vplivajo na dinamiko in lastnosti podzemne atmosfere, ter vpliv atmosfere na procese zakrasevanja. Ovrednotili bomo vpliv turizma na mikroklimo turističnih jam in primerjali vpliv obiskovalcev na jamsko klimo pred obdobjem pandemije COVID-19, ko so je bil turistični obisk v razmahu, in med njo, ko so bile jame zaprte. Temeljna izhodišča za prepoznavanje in ocenjevanje posledic antropogenih vplivov zaradi turistične rabe jam na strukturo in dinamiko določenih podzemeljskih vrst in populacij bodo tudi speleobiološke informacije, ki jih zbiramo. Znano je, da kras in jame za nekatere organizme predstavljajo ekstremne življenjske pogoje. Kljub intenzivnemu razvoju biologije podzemeljskih habitatov v zadnjih letih pa so določena področja še vedno relativno slabo raziskana, npr. evolucija, ekologija in biologija podzemeljskih vrst, razširjenost vrst idr. To vrzel bomo zapolnili v prihodnjem raziskovalnem obdobju. Izbrane kraške ekosisteme bomo uporabili kot model za proučevanje prilagoditev organizmov na podzemeljsko okolje, njihovih življenjskih ciklov, ohranjanja in izmenjave genetskih informacij ter vloge mikroorganizmov pri naravnih procesih. Poleg temeljnih raziskav člani programske skupine urejamo in izdajamo mednarodno pomembno stanovsko revijo Acta Carsologica, vključeno v bazo SCI, in s tem skrbimo za ohranjanje in razvoj krasoslovne publicistike. Smo del evropske raziskovalne infrastrukture in nacionalni koordinatorji eLTER ESFRI, LifeWatch ERIC in EPOS ERIC. Najsodobnejša raziskovalna oprema, pridobljena v okviru teh programov, nam bo omogočila dosego prebojnih raziskovalnih rezultatov. Ker smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarili veliko raziskovalnih podatkov v digitalni obliki, jih bomo zbrali v na novo zasnovano enotno Krasoslovno bazo in jih uskladili z načeli FAIR. Osnovni koncepti podatkovne baze bodo uporabni kot vzorčni primer za ostale države, bogate s krasom. S tem bomo odprli možnosti interdisciplinarnega raziskovanja na izredno hitro razvijajočem se področju prostorskih raziskav v globalnem merilu in za razvoj novih raziskovalnih smeri. Predlagane raziskave bodo pomembna nadgradnja preteklih in tekočih nacionalnih in mednarodnih (pan-evropskih, kitajskih) projektov. Na ta način bo program Raziskovanje krasa sledil raziskovalnim trendom na različnih znanstvenih področjih in postavljal smernice za razvoj mednarodnih znanstvenih pristopov na področju krasoslovja ter spodbujal razvoj krasoslovnega znanja po svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave, ki jih opravljamo v okviru raziskovalnega programa Raziskovanje krasa, obravnavajo večino globalnih družbenih izzivov: oskrba s pitno vodo in zeleno energijo, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, prilagajanje učinkom okoljskih sprememb, razvoj kadrov ipd. Rezultati raziskav so predvsem v javnemu interesu, saj so pomembni za splošen dvig kakovosti življenja. Svetovni gospodarski forum je leta 2015 ugotovil, da bo pomanjkanje kakovostne vode v veliki meri vplivalo na gospodarstvo in družbo. Različnim tveganjem so izpostavljeni tudi vodni viri na krasu. Predlagane raziskave bodo omogočile boljše razumevanje značilnosti toka vode in prenosa snovi v kraških vodonosnikih, kar je predpogoj za njihovo ustrezno rabo in varovanje. Pridobljeni izsledki bodo pomembni za zagotavljanje varnega dostopa do pitne vode v Sloveniji, v kateri približno polovico potreb po pitni vodi zagotavljamo iz kraških vodonosnikov. Ker se ocenjuje, da ti v svetovnem merilu pokrivajo približno četrtino teh potreb, v Evropi pa kar polovico, bodo poglavitni koncepti prenosljivi na ostale države, bogate s krasom. Posebne geološke, geomorfološke, hidrološke, pedološke, botanične in zoološke razmere so pogoj, da se na krasu nahajajo zelo pomembni objekti naravne dediščine. Zaradi specifičnih procesov je kras izredno občutljiv na onesnaženje ali uničenje. Ko pa je enkrat kraška pokrajina degradirana, je prvotno stanje zelo težko oziroma nemogoče vzpostaviti. Zaradi nekontroliranih človekovih posegov prihaja do vse pogostejših in obsežnejših negativnih vplivov. Celostno razumevanje krasa je izhodišče za njegovo poznavanje, načrtovanje in varovanje. Z rednim krasoslovnim nadzorom, odkrivanjem in proučevanjem kraških pojavov že več kot štiri desetletja sodelujemo pri načrtovanju in spremljavi gradnje prometnic, ki prečkajo kras, in iščemo tehnološke in trajnostne rešitve. Graditeljem pomagamo premostiti kraške objekte in jih hkrati čim več ohraniti. Posebno pozornost posvečamo vplivu gradnje na kraške vodonosnike. Tudi v prihodnje bomo s krasoslovno spremljavo pomagali pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev za gradnjo drugega železniškega tira Divača - Koper, najpomembnejšega gradbenega projekta v državi. Ker jamski turizem postaja čedalje pomembnejša turistična panoga doma in po svetu, bomo v prihodnjem programskem obdobju nadaljevali s spremljanjem turistične rabe jam (npr. Postojnska jama, Škocjanske jame). Na ta način bomo pripomogli k ohranjanju dobrega ekološkega stanja jam ter pripravi in morebitni izvedbi dodatnih omilitvenih ukrepov, npr. zmanjševanje odtisov turistov in svetlobne evtrofikacije, okolju prijazno vzdrževanje jamske infrastrukture. Pričakujemo, da bomo v teh raziskavah pridobili podatke, ki so nujno potrebni za dolgoročno načrtovanje upravljanja in pripomogli k blažitvi učinkov množičnega turizma ter doseganju trajnostne rabe turističnih jam v Sloveniji in drugod. Na podlagi biološke inventarizacije in popisa stanja bomo ključno prispevali k razumevanju dinamike kraškega okolja ter predvideli možne scenarije, ki vplivajo na zdravje ekosistemov in ljudi v prihodnosti, kar se med drugim vklaplja tudi v državno strategijo Eno zdravje. Eden od pomembnih ciljev programa Raziskovanje krasa je prenos znanja z raziskovalne na upravljavsko raven. Izsledki, pomembni za bolj učinkovito varovanje kraških naravnih virov, so koristni za organe, ki na nacionalni ali lokalni ravni urejajo normative in pogoje za varovanje okolja. Zakonodaja na področju ohranjanja in varstva naravnega okolja, načrtovanja razvoja, oskrbe z vodo, drugih antropogenih dejavnosti in infrastrukture, in še posebej razvoja gospodarstva se za kraška območja pogosto izkažejo za nezadostna, kar je v Sloveniji in Evropi pogosta težava. S programskimi aktivnostmi bo naša država pridobila nove znanstvene perspektive in strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora ter dodatno znanje o trajnostnem upravljanju z naravnimi viri. Svoje rezultate bomo širši strokovni javnosti posredovali tudi v okviru vsakoletne Mednarodne krasoslovne šole. Od leta 1965 je Inštitut za raziskovanje krasa tudi sedež Mednarodne speleološke zveze, ki povezuje speleologe in jamarje po svetu, ter spodbuja sodelovanje med akademskimi in tehničnimi speleologi različnih narodnosti za razvoj in usklajevanje mednarodne speleologije v vseh njenih znanstvenih, tehničnih, kulturnih in ekonomskih vidikih. V okviru raziskovalnega programa pridobljene znanstvene izkušnje in znanje bodo vključeni v izobraževalne programe različnih visoko- in višješolskih ustanov, v katerih programski sodelavci sodelujemo kot predavatelji in mentorji. Ker razvijamo lastne študijske programe, kot sta magistrski program Vede o Zemlji in okolju ter doktorski program Okoljske in regionalne študije na Podiplomski šoli ZRC SAZU, je omogočen tudi razvoj novih kadrov in človeških virov. Doktorski študijski program Krasoslovje, ki smo ga razvili programski sodelavci, je akreditiran na Fakulteti za podiplomski študij, Univerza v Novi Gorici in uveljavljen kot Krasoslovno študijsko središče Unesca. Kandidatom iz držav prejemnic uradne razvojne pomoči, uvrščenih na seznam OECD, nudi štipendiji za doktorski študij. Predlagane programske aktivnosti so usklajene z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom. Rezultati bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju varovanja naravne dediščine. Rezultati dela programske skupine bodo navsezadnje pomembni tudi za sloves Slovenije kot kraške in krasoslovne dežele.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno