Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mednarodni odnosi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
S189  Družboslovje  Organizacijske vede 
S190  Družboslovje  Vodenje podjetij 
Ključne besede
mednarodni odnosi, zunanja politika, globalizacija, internacionalizacija, strategija razvoja, regionalizacija, Evropska unija, suverenot, tuje neposredne investicije, mednarodni sistem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20416  dr. Milan Balažic  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  320 
2.  13498  dr. Milan Brglez  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  400 
3.  06124  mag. Irena Brinar  Politične vede  Raziskovalec  2003  171 
4.  06360  dr. Bojko Bučar  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  403 
5.  03791  dr. Maja Bučar  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  557 
6.  19075  dr. Andreja Jaklič  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  442 
7.  17814  Marjana Jevšenak    Raziskovalec  2001 - 2003 
8.  06408  dr. Mihael Kline  Politične vede  Raziskovalec  2002 - 2003  763 
9.  23460  dr. Sabina Lange  Politične vede  Raziskovalec  2003  129 
10.  07136  dr. Vladimir Miheljak  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2002  1.217 
11.  02829  dr. Matija Rojec  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  667 
12.  20074  dr. Petra Roter  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  230 
13.  02880  dr. Metka Stare  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  326 
14.  09610  dr. Marjan Svetličič  Politične vede  Vodja  2001 - 2003  819 
15.  11995  dr. Zlatko Šabič  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  365 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.422 
Povzetek
Namen predlaganega programa je ugotoviti kakšne so implikacije procesov globalizacije na položaj in vlogo majhnih držav in kako se le-te uspešno prilagajajo in soočajo s temi procesi. V osrčju programa bo proučevanje naslednjih vprašanj: Ali je globalizacija nepovratna tendenca ali pa obstaja nevarnost povratka na protekcionizem, kot je to sledilo po veliki krizi v tridesetih letih? Kako se v pogojih, ko je osnovno gibalo mednarodnih ekonomskih odnosov doseganje ekonomij obsega, znajdejo majhne države in njihova podjetja? Ali je mogoče s pomočjo strategije uspešnega, hitrega prilagajanja časovno utemeljene konkurenčnosti presegati slabosti majhnih tržišč in v pogojih globalizacije uspešno povečevati tržne deleže? Ali je nujna globalna strategija vključevanja v mednarodne odnose, strategija inovacijsko pogojenega razvoja ali pa ustvarjalna kombinacija imitacije in inovacij? Izhajamo iz predpostavke, da je globalizacija nepovratna tendenca, da pa se izkoriščanje prednosti globalizacije odvija predvsem v okvirih regionalnih integracij. Dilema je, ali sta si tendenci regionalizacije in globalizacije nasprotni in ali majhna država lahko s pomočjo regionalne integracije optimalno rešuje svoje probleme, ali pa mora vzporedno tudi globalizirati svoje vključevanje v mednarodne odnose. Regionalne integracije pomenijo tudi prenašanje suverenosti na regionalne organe, zato je v osrčju mednarodnih odnosov problem modifikacije koncepta suverenosti. Ali gre za izgubo ali pa le za delitev suverenosti? V svetu globalizacije in regionalizacije postaja nujna tudi vse večja institucionalizacija mednarodnih odnosov. Lahko govorimo o t.i. globstitucionalizaciji ali kombinaciji med globalizacijo kot spontani tendenci od spodaj in institucionalizaciji kot vse večjem urejanju mednarodnih odnosov 'od zgoraj'. Dominantni akterji težijo k temu, da sami postavljajo pravila mednarodnega sodelovanja. In prav slednje pomeni velik izziv za majhne države, da v obstoječih pogojih kar najbolj učinkovito vplivajo na kreiranje pravil v mednarodnih odnosih.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen predlaganega raziskovalnega programa za znanost v širšem svetovnem smislu je trojen: - Prvič, spoznavanje zakonitosti položaja majhnih držav v svetovni skupnosti. Teorije doslej niso posebej obravnavale majhnih držav. Eden od ciljev projekta je ugotoviti elemente teorije majhnih držav znotraj obstoječih teorij (mednarodnih odnosov, mednarodne ekonomike, mednarodnega poslovanja) in jih skšati (vsaj eklektično) sintetizirati. - Drugič, posplošiti analizirane svetovne trende ter slovenske izkušnje in prakse v splošno teoretično znanje o vlogi internacionalizacije v razvoju manjših, odprtih, navzven usmerjenih gospodarstev in držav, še posebej tistih, ki se kot Slovenija obenem soočajo s procesom transformacije v tržno gospodarstvo in vključevanjem v regionalne integracije. Obstoječi teoretični pristopi ne dajejo neposrednih in eksplicitnih razlag za tovrstne situacije. Relevantne teoretične razlage bodo morale biti šele izvedene iz obstoječega teoretičnega okvira ter prakse, izhajajoč tudi iz specifičnih okoliščin, npr. nekdanjih socialističnih gospodarstev. Generalizacije slovenskih izkušenj na tem področju so lahko izviren prispevek. - Tretjič, interdisciplinarna analiza položaja majhnih držav v procesih globalizacije in poskus sinteze različnih teorij v oblikovanju elementov za poskus splošne teorije majhnih držav ali pa zanikanja možnosti o oblikovanju takšne teorije.
Pomen za razvoj Slovenije
Uspešen razvoj Slovenije je usodno odvisen od njenega ustreznega vkljueevanja v mednarodne odnose, ki so vedno bolj pod vplivom globalizacijskih tendenc. 'Usodnost' izvira iz majhnosti slovenskega gospodarstva ter zakonitosti, ki poganjajo globalizacijo. Zato je nujno poznati tendence in determinante gibanj v mednarodnem okolju in se biti sposoben pravoeasno odzivati in prilagajati. V sedanjih pogojih medodvisnosti je za majhno državo odloeilnejšega pomena zunanje okolje kot pa trendi v lastnem gospodarstvu. Strukturne spremembe v svetovni skupnosti, spremembe v pomenu in dinamiki posameznih oblik mednarodnih odnosov nalagajo ne le pasivno prilagajanje obstojeeim razmeram v svetu, temvee tudi nujnost pravoeasnega in eim toenejšega predvidevanja bodoeih tendenc. Le na takšni osnovi je mogoee koncipirati ustrezno zunanjo in ekonomsko politiko oziroma strategijo vkljueevanja v mednarodne odnose. Izkušnje vseh uspešnih majhnih držav so pokazale, da je potrebno ustrezno sodelovanje med gospodarstvom in politiko. Prav ta interdisciplinaren projekt je prilagojen temu. Tesna vpetost v raziskovalne skupine, v naertovanje, pa tudi izvajanje konkretnih zunanjepolitienih in razvojnih nalog (elanstvo v pogajalskih skupinah, komisijah, svetih itd.) zagotavlja tudi sprotno uveljavljanje raziskovalnih dosežkov v konkretnih strateških odloeitvah, pomembnih za Slovenijo; tako na regionalni (npr. vkljueevanje v EU) kot na globalni ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno