Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave sodobne filozofije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
H155  Humanistične vede  Morala 
Ključne besede
subjekt, bit, objekt, um, ontologija, totalnost, etika, politična filozofija, pravna filozofija, epistemologija, teorija diskurza, psihoanaliza, kultura
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2003  72 
2.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2001 - 2003  273 
3.  16315  mag. Dragana Klepec Kršić  Filozofija  Raziskovalec  2001 - 2002  26 
4.  23508  dr. Katja Kolšek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2003  81 
5.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  319 
6.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Raziskovalec  2001 - 2003  364 
7.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2001 - 2003  399 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Namen raziskav sodobne filozofije je dvojen. Prvič, spremljanje konceptualne in metodološke transformacije v različnih tokovih, šolah in zastavitvah sodobne filozofije v svetu in v Sloveniji. Raziskovalno delo bo ugotavljalo, zaradi katerih razlogov in na kakšen način se v začenjajočem se tretjem tisočletju spreminjajo temeljni filozofski koncepti subjekta, objekta, biti, realnosti, bistva, pojava, resnice, uma, totalnosti itn. Pri tem ne bo upoštevalo le znotrajfilozofskih razlogov in pogojev za transformacije filozofskih zastavitev, ampak bo tudi analiziralo razmerje med imanentnofilozofskimi transformacijskimi dejavniki in zunajfilozofskimi in zunajteoretskimi razlogi za spreminjanje klasičnih in modernih filozofemov. Prav tako bo filozofske konceptualne in metodološke premene umeščalo v širši znanstvenoteoretski, teoretski in splošnokulturni okvir v svetu in v Sloveniji. Drugič, raziskovalno delo bo skušalo odgovoriti na vprašanje, na kakšen način je v družbenih, političnih in razmerah sodobnega sveta filozofija sploh še možna. Raziskovalno delo ne bo torej samo spremljalo sprememb v sodobnih filozofijah, ampak bo zastavljeno kot poskus koherentne in konsistentne rekonstrukcije in renesanse strogega filozofskega bodisi na tradicionalnih področjih, na katerih se lahko človeško bitje uveljavlja kot subjekt (znanost, politika, ljubezen, umetnost), bodisi na novo nastajajočih področjih človeške dejavnost realnost novih medijev itn.). Pri tem bo raziskovalno delo posebno pozornost medsebojnim povezavam med filozofijo in sočasnim razvojem"trdih" in "mehkih" znanosti, saj že dosedanji razvojni trendi kažejo, da se bo filozofska misel razvijala edino na podlagi medsebojnih konceptualnih in metodoloških povezav s širokim sklopom znanstvenih praks. Raziskovalni program bo analiziral heterogene motive, ki spodbujajo obnovo filozofije v razmerah sodobnega sveta:- razkol med filozofskimi smermi, utemeljenimi na tezi o "preseženju metafizike" in "koncu filozofije," na eni strani in kritiko ideje o koncu ter prenova ontološke paradigme na drugi; pluralizacija lokalnih racionalnosti in tehnostruktur kot zahteva po ponovnem premisleku uma;- kritika filozofskega antropološkega privilegija ter nove problematike subjekta, misli, norme človeškega, kot so jih razvile psihoanaliza, logika, kognitivne vede, pravo itn. Postmoderna filozofija in dekonstrukcija kot vprašanje odgovornosti filozofske misli za katastrofe 20. stoletja; zmožnost filozofije za premislek sodobnih kriz, povezanih s hkratnimi procesi globalizacije in vedno hujše segregacije;- nov premislek družbene vezi kot posledica zloma klasičnega filozofskega koncepta univerzalnosti, socialnih utopij, ter reakcije na ta zlom: nastanka novih oblik rasizma, šovinizma in sovraštva do drugega in drugačnega; ponovni premislek identitete, odnosa do tujca; premislek vznika različnih fundamentalizmov, substancializmov in esencializmov; - premislek razmerja med filozofsko moderno in postmoderno v luči vedno močnejše zahteve po večji vlogi morale in religije v družbenem življenju, kot odgovora na indiferentnost in abstraktnost tehno-znanstvene univerzalnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Eden od ključnih namenov raziskovalnega programa je identificirati in opredeliti ključne zastavke sodobne filozofije, kakor so se izoblikovali v njenem dialogu z novimi oblikami vednosti, tehnike, kulture, umetnosti, govoric, politike, prava, religije, medicine, informatike in komunikacijskih praks. Prenova in mutacija starih vednosti, umetnosti in tehnik kakor tudi porajanje novih, vmesnih, nedoločljivih teoretskih prizadevanj, ki še nimajo svojega mesta v kartografiji vednosti zahtevajo tako kot po svetu tudi v Sloveniji ustrezno prenovo filozofske refleksije ter njeno konceptualno kreativnost, saj bo edino na ta način zmožna sodelovati pri miselnih izkustvih, kakor se porajajo na različnih področjih vednosti, kulture in politike.Raziskovalni program ni zastavljen le kot poskus ohranitve in nadaljevanja dvatisočletne tradicije (zahodne) filozofije, marveč najprej in predvsem kot prizadevanje razvijati miselne potenciale filozofije, tako da se v še večji meri kot doslej odziva na vedno večje izzive sodobnega sveta. Filozofija je danes prisiljena in tudi zmožna teoretizirati ključne probleme novih, doslej neznanih ali pa marginaliziranih področij: novi tehnološki pogoji odnosa do telesa, bolezni in genetske dediščine, dvoumni status kulture in kulturnih dobrin kot tržnega blaga; vprašanje spolne razlike; raziskava teorij govoric, pisav, gramatik, diskurzov, transformacija oblik, opor in klasifikacij umetnosti itn.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako kot v drugih državah je tudi za obstoj in razvoj Slovenije kot avtonomne politične in kulturne entitete ključnega pomena zagotavljanje nujnih pogojev za razvoj znanosti in filozofije v razmerah naglo spreminjajočega se sodobnega sveta. Razvijanje slovenske sodobne filozofske misli in njeno vključevanje v mednarodno filozofsko diskusijo je na eni strani nujni pogoj za to, da se lahko Slovenija na znanstveni in znanstvenopolitični ravni vključuje kot enakopraven partner v evropske integracijske procese. Na drugi strani pa zagotavlja razvita sodobna filozofska misel Sloveniji tisto stopnjo kulturne in politične identitete, ki ji bo omogočala, da bo tudi v razmerah vedno večje globalizacije in multikulturnosti zmožna uveljavljati lastne ne le politične in ekonomske interese in poglede, pač pa tudi znanstvenoraziskovalne in kulturnih. Poznavanje in razvijanje filozofske misli, ki je na ravni praktičnih in teoretičnih zahtev svoje dobe, je razen tega tudi neločljiv sestavni del razvijanja sodobnega sklopa humanističnih in družboslovnih disciplin.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno