Projekti / Programi
Pogoji in problemi sodobne filozofije
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
filozofija, politična filozofija, filozofija zgodovine, zgodovina filozofije, filozofija kulture, filozofska antropologija, etika, estetika, ontologija, epistemologija, psihoanaliza, zgodovina politične misli, subjekt
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« nadaljuje že opravljene programske raziskave na Filozofskem inštitutu in bo v petletnem obdobju 2004-2008 osredotočen na tri glavne problemske sklope:
1) Raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij (biti, resnice, subjekta, objekta, volje, človeka, življenja itn.) v postmoderni filozofski misli. Raziskovalno delo si bo prizadevalo umestiti konceptualne premene v postmoderni filozofski misli in nastajanje novih problematik v širši okvir filozofskih, znanstvenih, epistemoloških, kulturnih, pa tudi politično-ekonomskih procesov v sodobnem svetu in v Sloveniji. Cilj raziskovalnega dela je elaboracija odgovora na vprašanje, ali je in na kakšen način je v razmerah globaliziranega sveta še možna filozofija kot področje čiste misli. Posebno pozornost bo raziskovalno delo pri tem posvetilo: konceptualnim in metodološkim povezavam postmoderne filozofije s sodobnimi družboslovnimi in humanistični vedami, predvsem pogojem in rezultatom srečanja postmodernih filozofskih zastavitev s psihoanalizo Freuda in Lacana, z lingvistiko, epistemologijo, pravom, zgodovino in antropologijo; analizi razhajajočih se problematik subjekta in subjektivacije v postmoderni filozofiji (Badiou, Lyotard, Foucault, Negri, Agamben, Derrida, Habermas itn.); premisleku statusa etike in etičnih diskurzov v filozofiji in sklopu sodobnih znanosti; novemu premisleku političnega, izhajajočem iz zloma klasičnih pojmov univerzalnosti, družbene vezi in skupnosti; premisleku novih tehnologij, kiberprostora in virtualizacije prostora; kritični obravnavi vitalističnih in neodarwinističnih tokov v sodobni filozofiji, biofilozofije in biotehnologije, etologije, novih pojmovanj telesa in življenja itn.
2) Raziskovanje filozofsko relevantne zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine filozofskega in znanstvenega oblikovanje modernega sveta. Pri raziskovanju zgodovine politične misli bo posebna pozornost posvečena koncipiranju oblasti v zahodni miselni tradiciji, artikuliranju pojma države ter doslej slabo raziskanim povezavam med suverenostjo, religijo, vzponom trgovanja in »ekonomije« ter svetovno vojno. Poseben del raziskovalnega dela je tudi dekonstrokcija historiografske revizije spomina na nacistično in fašistično okupacijo v Sloveniji (1941-45), odporniško gibanje, kolaboracijo in povojne poboje ter analiza interpretacije zgodovine kot travme. Cilj raziskovalnega dela je prispevati k pojasnitvi problemov: zgodovinskega spomina in zgodovinske travme, državljanske in verske vojne, oblikovanja političnega prostora in vzpona predstavniške demokracije, evropskih kolonialnih in civilizacijskih projektov ter oblikovanja meddržavnega sistema in nadnacionalnih identitet (imperij, Evropa). Temeljno izhodišče raziskovanja filozofske in znanstvene zgodovine oblikovanja modernega sveta bo, da so filozofski in čisto znanstveni vidiki tega procesa neločljivo povezani, pri čemer predstavlja srednjeveška filozofija točko preseka med antično episteme in novoveško filozofijo. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena razmerju med filozofijo, teologijo in znanostjo ter epistemološkim, filozofskim in znanstvenim transformacijam visokega srednjega veka, renesanse in zgodnje moderne dobe. Cilj raziskovalnega dela je, da z analizo izbranih besedil prispeva k osvetlitvi epistemoloških elementov, ki ločujejo moderno in predmoderno filozofijo in znanost.
3) Raziskovanje filozofske estetike in filozofske problematike vizualnosti ter vizualne umetnosti kulture. Teoretično izhodišče raziskovalnega dela bo tradicija kritične teorije družbe, poststrukturalizem, heglovska tradicija v estetiki ter sodobne filozofske in estetiške teorije. Raziskovalno delo se bo osredotočilo, prvič, na problematiko sodobne svetovne estetike (institucionalna teorija umetnosti; teorije o koncu umetnosti, obravnava modernizma; odnos med umetnostjo in kulturo v filozofiji in estetiki; političnost umetnosti in kulture; globalizacija v estetiki; odnos
Pomen za razvoj znanosti
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je bil zasnovan tako, da je z različnih vidikov osvetlil nekatere temeljne izzive, s katerimi se sooča sodobna filozofija, tako znotraj sebe kot v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, v dialogu s katerimi se pogosto odvija. Prispeval je h kritičnemu pretresu in samopremisleku filozofije in njenega aktualnega pomena, obenem pa je plodno in stimulativno deloval na razvoj znanosti nasploh. Skozi razvitje jasnejših in razločnejših temeljnih filozofskih konceptov ter ustreznih analitičnih orodij in postopkov je prispeval k okrepitvi tako filozofije kot stroke kot k njeni relevantnosti za številna znanstvena področja. Pričujoči raziskovalni program se je od drugih raziskav o izzivih globaliziranega sveta ločil po tem, da je filozofijo obravnaval kot izvir kreativnosti in inovacije. Eden od ciljev programa je bil pokazati, kako sama filozofija oblikuje naše kritične diskurze, kako prispeva k sodobnim modusom periodizacije zgodovine in kulture, in končno, kako omogoča razumeti nove način mišljenja in nove prakse na najrazličnejših področjih intelektualne dejavnosti: znanosti, tehnologiji, etiki, umetnosti, politiki, ekonomiji itn.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita kritična in samokritična filozofska misel je neposredni sestavni del širše kulture dane družbe in skupaj z drugimi področji vednosti prispeva k njenemu kvalitetnemu trajnostnemu razvoju. Program je raziskoval teme, ki so danes za filozofijo ključnega pomena, dotikal pa se temeljnih vprašanj človekovega bivanja v svetu. Kot tak je imel program pozitivne sinergijske učinke na vse sfere družbenega razvoja. Program je imel neposreden pomen tako za kompleksen sistem znanosti kakor za področje izobraževanja in kulturnega delovanja. Eden od ciljev programa je bil razvitje jasnejših in razločnejših filozofskih konceptov, kar je prispevalo tudi k boljšemu razumevanju izzivov in nevarnosti, s katerimi se soočajo sodobne demokratične družbe. Temeljno izhodišče programa »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je bilo, da sta razvoj slovenske sodobne filozofske misli in njena mednarodna afirmacija nujen pogoj za to, da se lahko Slovenija na znanstveni, prav tako pa tudi na znanstvenopolitični ravni uveljavi kot enakopraven dejavnik evropskih in svetovnih integracijskih procesov. Program je prispeval k razvoju takšne filozofske misli, ki se je zmožna kreativno odzivati na izzive sodobnega sveta. Na ta način je prispeval k razvoju tiste stopnje kulturne in politične avtonomije, ki bo Sloveniji kot relativno majhni državi omogočala, da bo tudi v razmerah vedno večje globalizacije in multikulturnosti zmožna uveljavljati lastne kulturne in politične interese ter poglede. Raziskovalna dognanja programa zunaj filozofskega in znanstvenega področja so uporabna tudi za razvoj moderne državljanske demokratične politične kulture, s tem pa za utrjevanje Slovenije kot avtonomne politične in kulturne entitete. Seveda pa je razvijanje filozofske misli, ki je na ravni praktičnih in teoretičnih zahtev svoje dobe, tudi neločljiv sestavni del razvijanja sodobnega sklopa humanističnih in družboslovnih disciplin.
Avdiovizualni viri (1)
| št. |
Naslov (s povezavo na video) |
Dogodek |
Vir |
| 1. |
Pogoji in problemi sodobne filozofije |
Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov |
Video predstavitev raziskovalnega programa
|
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
