Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pogoji in problemi sodobne filozofije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
filozofija, politična filozofija, filozofija zgodovine, zgodovina filozofije, filozofija kulture, filozofska antropologija, etika, estetika, ontologija, epistemologija, psihoanaliza, zgodovina politične misli, subjekt
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30790  dr. Rok Benčin  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  184 
2.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2014  73 
3.  06589  dr. Aleš Erjavec  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  755 
4.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  1.633 
5.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  275 
6.  33372  dr. Matjaž Ličer  Fizika  Raziskovalec  2013 - 2014  139 
7.  09251  dr. Tomaž Mastnak  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  854 
8.  33358  dr. Boštjan Nedoh  Filozofija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  127 
9.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  319 
10.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  364 
11.  24305  dr. Samo Tomšič  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2014  184 
12.  28442  dr. Tadej Troha  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  256 
13.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  167 
14.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Vodja projekta  2009 - 2014  404 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« nadaljuje že opravljene programske raziskave na Filozofskem inštitutu in bo v petletnem obdobju 2004-2008 osredotočen na tri glavne problemske sklope: 1) Raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij (biti, resnice, subjekta, objekta, volje, človeka, življenja itn.) v postmoderni filozofski misli. Raziskovalno delo si bo prizadevalo umestiti konceptualne premene v postmoderni filozofski misli in nastajanje novih problematik v širši okvir filozofskih, znanstvenih, epistemoloških, kulturnih, pa tudi politično-ekonomskih procesov v sodobnem svetu in v Sloveniji. Cilj raziskovalnega dela je elaboracija odgovora na vprašanje, ali je in na kakšen način je v razmerah globaliziranega sveta še možna filozofija kot področje čiste misli. Posebno pozornost bo raziskovalno delo pri tem posvetilo: konceptualnim in metodološkim povezavam postmoderne filozofije s sodobnimi družboslovnimi in humanistični vedami, predvsem pogojem in rezultatom srečanja postmodernih filozofskih zastavitev s psihoanalizo Freuda in Lacana, z lingvistiko, epistemologijo, pravom, zgodovino in antropologijo; analizi razhajajočih se problematik subjekta in subjektivacije v postmoderni filozofiji (Badiou, Lyotard, Foucault, Negri, Agamben, Derrida, Habermas itn.); premisleku statusa etike in etičnih diskurzov v filozofiji in sklopu sodobnih znanosti; novemu premisleku političnega, izhajajočem iz zloma klasičnih pojmov univerzalnosti, družbene vezi in skupnosti; premisleku novih tehnologij, kiberprostora in virtualizacije prostora; kritični obravnavi vitalističnih in neodarwinističnih tokov v sodobni filozofiji, biofilozofije in biotehnologije, etologije, novih pojmovanj telesa in življenja itn. 2) Raziskovanje filozofsko relevantne zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine filozofskega in znanstvenega oblikovanje modernega sveta. Pri raziskovanju zgodovine politične misli bo posebna pozornost posvečena koncipiranju oblasti v zahodni miselni tradiciji, artikuliranju pojma države ter doslej slabo raziskanim povezavam med suverenostjo, religijo, vzponom trgovanja in »ekonomije« ter svetovno vojno. Poseben del raziskovalnega dela je tudi dekonstrokcija historiografske revizije spomina na nacistično in fašistično okupacijo v Sloveniji (1941-45), odporniško gibanje, kolaboracijo in povojne poboje ter analiza interpretacije zgodovine kot travme. Cilj raziskovalnega dela je prispevati k pojasnitvi problemov: zgodovinskega spomina in zgodovinske travme, državljanske in verske vojne, oblikovanja političnega prostora in vzpona predstavniške demokracije, evropskih kolonialnih in civilizacijskih projektov ter oblikovanja meddržavnega sistema in nadnacionalnih identitet (imperij, Evropa). Temeljno izhodišče raziskovanja filozofske in znanstvene zgodovine oblikovanja modernega sveta bo, da so filozofski in čisto znanstveni vidiki tega procesa neločljivo povezani, pri čemer predstavlja srednjeveška filozofija točko preseka med antično episteme in novoveško filozofijo. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena razmerju med filozofijo, teologijo in znanostjo ter epistemološkim, filozofskim in znanstvenim transformacijam visokega srednjega veka, renesanse in zgodnje moderne dobe. Cilj raziskovalnega dela je, da z analizo izbranih besedil prispeva k osvetlitvi epistemoloških elementov, ki ločujejo moderno in predmoderno filozofijo in znanost. 3) Raziskovanje filozofske estetike in filozofske problematike vizualnosti ter vizualne umetnosti kulture. Teoretično izhodišče raziskovalnega dela bo tradicija kritične teorije družbe, poststrukturalizem, heglovska tradicija v estetiki ter sodobne filozofske in estetiške teorije. Raziskovalno delo se bo osredotočilo, prvič, na problematiko sodobne svetovne estetike (institucionalna teorija umetnosti; teorije o koncu umetnosti, obravnava modernizma; odnos med umetnostjo in kulturo v filozofiji in estetiki; političnost umetnosti in kulture; globalizacija v estetiki; odnos
Pomen za razvoj znanosti
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je bil zasnovan tako, da je z različnih vidikov osvetlil nekatere temeljne izzive, s katerimi se sooča sodobna filozofija, tako znotraj sebe kot v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, v dialogu s katerimi se pogosto odvija. Prispeval je h kritičnemu pretresu in samopremisleku filozofije in njenega aktualnega pomena, obenem pa je plodno in stimulativno deloval na razvoj znanosti nasploh. Skozi razvitje jasnejših in razločnejših temeljnih filozofskih konceptov ter ustreznih analitičnih orodij in postopkov je prispeval k okrepitvi tako filozofije kot stroke kot k njeni relevantnosti za številna znanstvena področja. Pričujoči raziskovalni program se je od drugih raziskav o izzivih globaliziranega sveta ločil po tem, da je filozofijo obravnaval kot izvir kreativnosti in inovacije. Eden od ciljev programa je bil pokazati, kako sama filozofija oblikuje naše kritične diskurze, kako prispeva k sodobnim modusom periodizacije zgodovine in kulture, in končno, kako omogoča razumeti nove način mišljenja in nove prakse na najrazličnejših področjih intelektualne dejavnosti: znanosti, tehnologiji, etiki, umetnosti, politiki, ekonomiji itn.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita kritična in samokritična filozofska misel je neposredni sestavni del širše kulture dane družbe in skupaj z drugimi področji vednosti prispeva k njenemu kvalitetnemu trajnostnemu razvoju. Program je raziskoval teme, ki so danes za filozofijo ključnega pomena, dotikal pa se temeljnih vprašanj človekovega bivanja v svetu. Kot tak je imel program pozitivne sinergijske učinke na vse sfere družbenega razvoja. Program je imel neposreden pomen tako za kompleksen sistem znanosti kakor za področje izobraževanja in kulturnega delovanja. Eden od ciljev programa je bil razvitje jasnejših in razločnejših filozofskih konceptov, kar je prispevalo tudi k boljšemu razumevanju izzivov in nevarnosti, s katerimi se soočajo sodobne demokratične družbe. Temeljno izhodišče programa »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je bilo, da sta razvoj slovenske sodobne filozofske misli in njena mednarodna afirmacija nujen pogoj za to, da se lahko Slovenija na znanstveni, prav tako pa tudi na znanstvenopolitični ravni uveljavi kot enakopraven dejavnik evropskih in svetovnih integracijskih procesov. Program je prispeval k razvoju takšne filozofske misli, ki se je zmožna kreativno odzivati na izzive sodobnega sveta. Na ta način je prispeval k razvoju tiste stopnje kulturne in politične avtonomije, ki bo Sloveniji kot relativno majhni državi omogočala, da bo tudi v razmerah vedno večje globalizacije in multikulturnosti zmožna uveljavljati lastne kulturne in politične interese ter poglede. Raziskovalna dognanja programa zunaj filozofskega in znanstvenega področja so uporabna tudi za razvoj moderne državljanske demokratične politične kulture, s tem pa za utrjevanje Slovenije kot avtonomne politične in kulturne entitete. Seveda pa je razvijanje filozofske misli, ki je na ravni praktičnih in teoretičnih zahtev svoje dobe, tudi neločljiv sestavni del razvijanja sodobnega sklopa humanističnih in družboslovnih disciplin.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Pogoji in problemi sodobne filozofije  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno