Projekti / Programi
Pogoji in problemi sodobne filozofije
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Filozofija, psihoanaliza, umetnost, ontologija, diskontinuiteta, časovnost, kontingenca
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Osnovno izhodišče raziskave je preučevanje usode in mutacij tradicionalnih filozofskih kategorij v sodobni filozofski misli, po drugi strani pa vprašanje, katere so tiste ključne nove kategorije, ki jih v mišljenje vpelje sodobna filozofija. Raziskovanje bo tako strukturirano okoli treh temeljnih vprašanj, ki tvorijo in narekujejo organizacijski princip celotne raziskave. To so vprašanje ontologije in kritike ontologije, vprašanje diskontinuitete (preloma, prekinitve, spremembe) in vprašanje časovnosti v njenih različnih razsežnosti. Ta temeljna vprašanja, ki so med seboj povezana, tvorijo problemska križišča in vezne točke med različnimi posameznimi raziskavami in zarisujejo perspektivo, s katere bodo obdelane posamezne kategorije in problemski sklopi programa.
Ker se je v zadnjem času v mednarodni filozofski razpravi razvila obsežna in živahna razprava, povezana z vprašanjem filozofskih ontologij, bo nekoliko večji poudarek na raziskovanju tega sklopa. V tem okviru bomo na podlagi raziskav, opravljenih v preteklem programskem obdobju, raziskovali zlasti možnost povezave ontološke in logične zastavitve v eno samo, onto-logično zastavitev. Raziskovanje bo analiziralo tudi možnosti, ki jih nudi koncept onto-logike za prehode na druga področja mišljenja in delovanja, torej za transdisciplinarno obravnavo sodobnih problemov znanosti, politike in umetnosti. V okviru tematike diskontinuitete bomo po različnih poteh raziskovali klasične filozofske probleme vzroka, kontingence, nujnosti in dogodka. Nadaljevali bomo z raziskavami, ki so bile osredotočene na filozofsko analizo in refleksijo znanstvene revolucije kot radikalne transformacije filozofskega in znanstvenega konceptualnega aparata. Problematiko preloma pa bomo raziskovali tudi v kontekstu sodobne umetnosti in teorije umetnosti. Ugotavljali bomo, v kolikšni meri je sam pojem preloma konstitutiven za samo-dojemanje (post)moderne umetnosti. V okviru raziskovanja problematike časovnosti bomo izhajali zlasti iz temeljnih premestitev v pojmovanju časa v filozofiji, znanosti, psihoanalizi in politiki. Pokazali bomo, da je bil problematični ontološki status časa, ujetega med bitjo in nebitjo, za filozofijo vir nenehnih konceptualnih zagat, in tu formulirali možnost drugačne zastavitve. Tri navedena temeljna problemska vozlišča so v raziskovalnem programu med seboj strukturno močno povezana, njihove strukturne povezave pa zagotavljajo, da bo široka paleta vsebinskih problemov, ki bodo predmet raziskovanja, zajeta v okviru homogene, konsistentne in koherentne raziskovalne orientacije.
Pomen za razvoj znanosti
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je zasnovan tako, da z različnih vidikov osvetljuje nekatere temeljne izzive, s katerimi se sooča sodobna filozofija, tako znotraj sebe, kot v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, v dialogu s katerimi se pogosto odvija. Prispeval bo h kritičnemu pretresu in samopremisleku filozofije in njenega aktualnega pomena, obenem pa bo plodno in stimulativno deloval na razvoj znanosti nasploh. Skozi razvitje jasnejših in razločnejših temeljnih filozofskih konceptov ter ustreznih analitičnih orodij in postopkov bo prispeval k okrepitvi tako filozofije kot stroke kot k njeni relevantnosti za številna znanstvena področja.
Pričujoči raziskovalni program se od drugih raziskav o izzivih globaliziranega sveta loči po tem, da filozofijo obravnava kot izvir kreativnosti in inovacije. Eden od ciljev pričujočega programa je pokazati, kako sama filozofija oblikuje naše kritične diskurze, kako prispeva k sodobnim modusom periodizacije zgodovine in kulture, in končno, kako omogoča razumeti nove način mišljenja in nove prakse na najrazličnejših področjih intelektualne dejavnosti: znanosti, tehnologiji, etiki, umetnosti, politiki, ekonomiji itn.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita kritična in samokritična filozofska misel je neposredni sestavni del širše kulture dane družbe in skupaj z drugimi področji vednosti prispeva k njenemu kvalitetnemu trajnostnemu razvoju. Program raziskuje teme, ki so danes za filozofijo ključnega pomena, dotika pa se temeljnih vprašanj človekovega bivanja v svetu. Kot tak ima program lahko pozitivne sinergijske učinke na vse sfere družbenega razvoja. Program ima neposreden pomen tako za kompleksen sistem znanosti kakor za področje izobraževanja in kulturnega delovanja. Eden od ciljev programa je razvitje jasnejših in razločnejših filozofskih konceptov, ki bodo prispevali tudi k boljšemu razumevanju izzivov in nevarnosti, s katerimi se soočajo sodobne demokratične družbe.
Temeljno izhodišče programa »Pogoji in problemi sodobne filozofije« je, da sta razvoj slovenske sodobne filozofske misli in njena mednarodna afirmacija nujen pogoj za to, da se lahko Slovenija na znanstveni, prav tako pa tudi na znanstvenopolitični ravni uveljavi kot enakopraven dejavnik evropskih in svetovnih integracijskih procesov. Program prispeva k razvoju takšne filozofske misli, ki se bo zmožna kreativno odzivati na izzive sodobnega sveta. Na ta način bo prispeval k razvoju tiste stopnje kulturne in politične avtonomije, ki bo Sloveniji kot relativno majhni državi omogočala, da bo tudi v razmerah vedno večje globalizacije in multikulturnosti zmožna uveljavljati lastne kulturne in politične interese ter poglede. Pričakujemo torej, da bodo raziskovalna dognanja programa zunaj filozofskega in znanstvenega področja uporabna tudi za razvoj moderne državljanske demokratične politične kulture, s tem pa za utrjevanje Slovenije kot avtonomne politične in kulturne entitete. Seveda pa je razvijanje filozofske misli, ki je na ravni praktičnih in teoretičnih zahtev svoje dobe, tudi neločljiv sestavni del razvijanja sodobnega sklopa humanističnih in družboslovnih disciplin.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
