Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pogoji in problemi sodobne filozofije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   
Ključne besede
filozofija, politična filozofija, filozofija zgodovine, zgodovina filozofije, filozofija kulture, filozofska antropologija, etika, estetika, ontologija, epistemologija, psihoanaliza, zgodovina politične misli, subjekt
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  73 
2.  25650  dr. Ana Dussert  Filozofija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  69 
3.  06589  dr. Aleš Erjavec  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  755 
4.  24302  dr. Jasna Fakin Bajec  Etnologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  257 
5.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  1.633 
6.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  275 
7.  23508  dr. Katja Kolšek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  82 
8.  22571  mag. Jasmina Litrop  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004  27 
9.  01008  dr. Oto Luthar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  873 
10.  09251  dr. Tomaž Mastnak  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  854 
11.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Vodja projekta  2004 - 2008  319 
12.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  364 
13.  27514  dr. Petra Testen Koren  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  241 
14.  24305  dr. Samo Tomšič  Filozofija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  184 
15.  28442  dr. Tadej Troha  Filozofija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  256 
16.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  167 
17.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  404 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« nadaljuje že opravljene programske raziskave na Filozofskem inštitutu in bo v petletnem obdobju 2004-2008 osredotočen na tri glavne problemske sklope: 1) Raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij (biti, resnice, subjekta, objekta, volje, človeka, življenja itn.) v postmoderni filozofski misli. Raziskovalno delo si bo prizadevalo umestiti konceptualne premene v postmoderni filozofski misli in nastajanje novih problematik v širši okvir filozofskih, znanstvenih, epistemoloških, kulturnih, pa tudi politično-ekonomskih procesov v sodobnem svetu in v Sloveniji. Cilj raziskovalnega dela je elaboracija odgovora na vprašanje, ali je in na kakšen način je v razmerah globaliziranega sveta še možna filozofija kot področje čiste misli. Posebno pozornost bo raziskovalno delo pri tem posvetilo: konceptualnim in metodološkim povezavam postmoderne filozofije s sodobnimi družboslovnimi in humanistični vedami, predvsem pogojem in rezultatom srečanja postmodernih filozofskih zastavitev s psihoanalizo Freuda in Lacana, z lingvistiko, epistemologijo, pravom, zgodovino in antropologijo; analizi razhajajočih se problematik subjekta in subjektivacije v postmoderni filozofiji (Badiou, Lyotard, Foucault, Negri, Agamben, Derrida, Habermas itn.); premisleku statusa etike in etičnih diskurzov v filozofiji in sklopu sodobnih znanosti; novemu premisleku političnega, izhajajočem iz zloma klasičnih pojmov univerzalnosti, družbene vezi in skupnosti; premisleku novih tehnologij, kiberprostora in virtualizacije prostora; kritični obravnavi vitalističnih in neodarwinističnih tokov v sodobni filozofiji, biofilozofije in biotehnologije, etologije, novih pojmovanj telesa in življenja itn. 2) Raziskovanje filozofsko relevantne zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine filozofskega in znanstvenega oblikovanje modernega sveta. Pri raziskovanju zgodovine politične misli bo posebna pozornost posvečena koncipiranju oblasti v zahodni miselni tradiciji, artikuliranju pojma države ter doslej slabo raziskanim povezavam med suverenostjo, religijo, vzponom trgovanja in »ekonomije« ter svetovno vojno. Poseben del raziskovalnega dela je tudi dekonstrokcija historiografske revizije spomina na nacistično in fašistično okupacijo v Sloveniji (1941-45), odporniško gibanje, kolaboracijo in povojne poboje ter analiza interpretacije zgodovine kot travme. Cilj raziskovalnega dela je prispevati k pojasnitvi problemov: zgodovinskega spomina in zgodovinske travme, državljanske in verske vojne, oblikovanja političnega prostora in vzpona predstavniške demokracije, evropskih kolonialnih in civilizacijskih projektov ter oblikovanja meddržavnega sistema in nadnacionalnih identitet (imperij, Evropa). Temeljno izhodišče raziskovanja filozofske in znanstvene zgodovine oblikovanja modernega sveta bo, da so filozofski in čisto znanstveni vidiki tega procesa neločljivo povezani, pri čemer predstavlja srednjeveška filozofija točko preseka med antično episteme in novoveško filozofijo. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena razmerju med filozofijo, teologijo in znanostjo ter epistemološkim, filozofskim in znanstvenim transformacijam visokega srednjega veka, renesanse in zgodnje moderne dobe. Cilj raziskovalnega dela je, da z analizo izbranih besedil prispeva k osvetlitvi epistemoloških elementov, ki ločujejo moderno in predmoderno filozofijo in znanost. 3) Raziskovanje filozofske estetike in filozofske problematike vizualnosti ter vizualne umetnosti kulture. Teoretično izhodišče raziskovalnega dela bo tradicija kritične teorije družbe, poststrukturalizem, heglovska tradicija v estetiki ter sodobne filozofske in estetiške teorije. Raziskovalno delo se bo osredotočilo, prvič, na problematiko sodobne svetovne estetike (institucionalna teorija umetnosti; teorije o koncu umetnosti, obravnava modernizma; odnos med umetnostjo in kulturo v filozofiji in estetiki; političnost umetnosti in kulture; globalizacija v estetiki; odnos
Pomen za razvoj znanosti
Problematika, ki jo je raziskoval program »Pogoji in problemi sodobne filozofije«, sodi v samo središče mednarodne filozofske diskusije o pogojih možnosti sodobne filozofije in transformaciji njenih temeljnih konceptov. Raziskovalno delo je izhajalo iz spoznanja, ki se čedalje močneje uveljavlja v mednarodni filozofski in epistemološki diskusiji, da zahtevajo namreč mutacije in prenove starih vednosti, umetnosti in tehnik ter nastajanje novih, še nedoločenih teoretskih zastavitev tudi ustrezno prenovo filozofske refeksije ter njeno konceptualno in metodološko kreativnost. Raziskovalno delo je bilo tako sestavni del tistih prizadevan dela kontintentalne filozofije, ki želijo filozofijo oblikovati kot miselno prakso, ki bo v razmerah globaliziranega sveta zmožna sodelovati v miselnih izkustvih, kakor se le-ta porajajo na različnih področjih vednosti in človeške kulture v najširšem pomenu besede. Raziskovalni program je poskušal razdelati pojmovne in teoretske modele, ki niso pomembni le za prenovo in nadaljnji razvoj filozofije ter širše humanističnih in družboslovnih ved, ampak so pomembni tudi za dojetje širokega sklopa problemov sodobnega globaliziranega sveta in njegovih ekonomskih, političnih, znanstvenih in kulturnih interakcij in pocesov medsebojne odvisnosti. Program je bil vključen v sodobne tokove na področju raziskovanja problematike subjekta in subjektivacije kot učinka srečanja filozofije s Freudovo ter Lacanovo psihoanalizo; raziskovanja razmerja med sodobno filozofijo in sodobnimi humanističnimi in družboslovnimi vedamo; raziskovanja novega statusa etike in etičnih diskurzov; raziskovanja novih tehnologij kiberprostora in virtualizacije prostora; raziskovanja zgodovine filozofskega in znanstvenega oblikovanja modernega sveta; raziskovanja razmerja med zgodnjemoderno in moderno politično mislijo, s posebnim ozirom na oblikovanju države, vprašanju republikanizma in demokracije ter na oblikovanju historične identitete evropskega in zahodnega sveta; raziskovanja vloge zgodovinskega spomina in pozabe.
Pomen za razvoj Slovenije
Program je izhajal iz spoznanja, da je potrebno razvijanje slovenske sodobne filozofske misli in njeno vključevanje v mednarodno filozofsko diskusijo razumeti kot nujen pogoj za to, da se lahko Slovenija na znanstveni in znanstvenopolitični ravni uveljavi kot čim bolj enakopraven dejavnik evropskih in svetovnih integracijskih procesov. Razvita sodobna filozofska misel, ki se je zmožna kreativno odzvati na izzive sodobnega sveta, lahko prispeva k temu, da bo dosegla Slovenija tisto stopnjo kulturne in politične avtonomije ter nacionalne identitete, ki ji bo omogočala, da bo tudi v razmerah vedno večje globalizacije in multikulturnosti zmožna uveljavljati lastne kulturne in politične interese ter poglede. Razvijanje filozofske misli, ki je na ravni praktičnih in teoretičnih zahtev svoje dobe, je razen tega tudi neločljiv sestavni del razvijanja sodobnega sklopa humanističnih in družboslovnih disciplin. Namen programa je bil seznaniti znanstveno politično in splošno kulturno javnost s sodobnimi miselnimi tokovi ter tako na eni strani prispevati k vnosu dosežkov sodobne misli v kulturno in politično prakso v Sloveniji, na drugi pa Slovenijo vključevati v kulturno in intelektualno dogajanje v sodobnem svetu. Program je bil posvečen preučevanju političnih, družbenih in kulturnih tokov, ki so ali del slovenske kulturne identitete in dediščine ali pa v razmerah sodobnega sveta našo identiteto (in s tem dediščino prihodnjih rodov) oblikujejo ali vsaj vplivajo na njeno oblikovanje. S kritično filozofsko refleksijo znanstvenih, kulturnih in političnih procesov v svetu ter procesov oblikovanja individualnih in kolektivnih identite je program skušal prispevati k razumevanju podobnosti, različnosti in interakcijo med Slovenijo in njeno kulturno dediščino ter njenim ožjim in širšim kulturnim prostorom. Podmena raziskovalnega programa je bila, da so lahko njegova raziskovalna dognanja uporabna zunaj filozofskega in znanstvenega področja tudi za razvoj moderne držvljanske demokratične politične kulture, s tem pa za utrjevanje Slovenije kot avtonomne politične in kulturne entitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno