Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
| H260 |
Humanistične vede |
Zgodovina znanosti |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
socialna in kulturna antropologija, arheologija, geografija, arheoastronomija, kulture sveta, prostorske študije, medkulturna interakcija
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Osnovni namen raziskovalnega programa je preučevanje človeka kot družbenega in kulturnega bitja v različnih obdobjih in geografskih predelih. S pomočjo procesualne in primerjalne analize naj bi različne družbe in kulture preučevali ne le kot izolirane, statične in tradicionalne enote temveč kot del širšega, stalno spreminjajočega se družbenega, političnega in kulturnega prostora. Raziskovalna skupina želi v antropoloških raziskavah razvijati in aplicirati nove metodologije, upoštevati aktualne družboslovne teorije in se v svojih interpretacijah opirati na rezultate lastnega terenskega dela, ki edini omogočajo pridobivanje zanesljivih in kvalitativno novih podatkov. Poudarek naj bi bil na natančnih študijah geografsko omejenih področij v različnih predelih sveta, te pa naj bi služile kot osnova za primerjalne analize, teoretična posploševanja in za vključevanje tovrstnih raziskav tako v slovenski prostor kot v globalni kontekst.Program raziskovalne skupine je vezan na specializacijo posameznih raziskovalcev in se opira na njihove dosedanje mednarodno priznane dosežke na različnih tematskih področjih. Konkretno, gre za arheološke raziskave na jadranskih otokih z uporabo geografsko-informacijskega sistema in tehnik daljinskega zaznavanja, socialno oz. kulturno antropološke raziskave na Papui Novi Gvineji, arheološka in arheoastronomska preučevanja v Srednji Ameriki, ter socialno antropologijo meja in mejnosti s poudarkom na slovensko-hrvaškem mejnem področju. Raziskovalna skupina povezuje teorijo in prakso, ki temelji na terenskem delu, v argumentativno celoto in si prizadeva za nenehno kritično preverjanje temeljnih analitičnih kategorij in epistemoloških predpostavk. S tega vidika ima prav raznolikost raziskovalnih tem v okviru predloženega programa posebno prednost in jo je mogoče teoretično utemeljiti: spomnimo se, da raziskovalna dejavnost v antropoloških ustanovah drugod po svetu praviloma ni omejena na posamezna geografska območja. Kljub različnim tematskim usmeritvam posameznih raziskovalcev skupino druži njena interdisciplinarnost ali celo multidisciplinarnost, saj dejavnost vsakega posameznika presega ozke meje ene same znanstvene vede.Predloženi raziskovalni program je mogoče upravičiti tudi z dejstvom, da omenjeni tematski sklopi niso predmet preučevanja na nobeni drugi znanstvenoraziskovalni ustanovi v Sloveniji in da jih kljub njihovi nacionalni in internacionalni relevantnosti ni moč vključiti v že obstoječe raziskovalne programe pri nas.
Pomen za razvoj znanosti
Za znanost v širšem smislu bi bilo sprejetje predloženega raziskovalnega programa pomembno predvsem zato, ker bi omogočilo kontinuiteto raziskovalnega dela na področjih, na katerih so posamezniki, vključeni v skupino, že dosegli sorazmerno visoko stopnjo specializacije in mednarodno priznane rezultate, o čemer najbolj zgovorno pričajo številne znanstvene objave (monografije, prispevki na mednarodnih znanstvenih srečanjih, članki v znanstvenih in strokovnih revijah) v različnih državah, kot tudi mednarodna citiranost objavljenih del. Konkretni pomeni predlaganega raziskovalnega programa za znanost v svetovnem smislu so v originalnosti na terenu zbranih podatkov, v nenehnem razvijanju metodoloških pristopov in raziskovalnih tehnik (npr. uporaba geografsko-informacijskih sistemov in tehnik daljinskega zaznavanja v arheologiji, dolgotrajno antropološko terensko delo z lastno udeležbo in novimi analitičnimi prijemi) ter v komparativnih analizah in sintezah. Ker raziskovalni program obsega preučevanje raznolikosti načinov življenja, pogledov na svet, konceptov in simbolov pri ljudstvih, ki žive ali so živela v različnih geografskih predelih in časovnih razdobjih, je zasnovan tako, da bo omogočal razvoj novih teoretskih spoznanj, ki ne bodo ujeta v evrocentrizem, temveč bodo priznavala raznolikost človeških idej, notranjo logiko drugih kultur ter kompleksnost medčloveške interakcije.
Pomen za razvoj Slovenije
Preučevanja v okviru predlaganega raziskovalnega programa naj bi prispevala k razvoju univerzalne znanosti in s tem k uveljavljanju slovenske humanistike na mednarodni ravni, prisotnost na mednarodnem znanstvenem prizorišču pa lahko pripomore k nenehnemu izboljševanju strokovnosti v zadevnih vedah in raziskavah tudi pri nas. Hkrati velja poudariti, da rezultati preučevanja različnih kultur omogočajo boljše razumevanju družbenih, etničnih, političnih in drugih problemov, ki so še vedno aktualni tako pri nas kot drugod po svetu, in da brez poznavanja drugačnosti tudi lastne kulture, nacionalne identitete in zgodovinskih procesov, ki so pripeljali do današnje slovenske družbene stvarnosti, ni mogoče objektivno ovrednotiti. Ker želimo, v skladu z že ustaljeno prakso, o rezultatih svojega dela sproti obveščati tudi širšo javnost, utegne biti ta vidik raziskovalnega programa še posebej pomemben.Prav tako kaže podčrtati, da lahko strokovne usmeritve in večletne terenske izkušnje posameznikov, ki so vključeni v raziskovalno skupino, pripomorejo k razvijanju metodološkega instrumentarija antropoloških ved nasploh, zaradi česar bi bilo mogoče rezultate koristno vključiti tudi v proces izobraževanja mladih generacij raziskovalcev. V tem smislu je posebnega pomena izrazita interdisciplinarnost ali multidisciplinarnost, ki odlikuje vse dejavnosti znotraj našega raziskovalnega programa: kot to dokazujejo rezultati dosedanjega dela, ne gre le za uporabo podatkov, teoretskih modelov in metodoloških pristopov iz različnih antropoloških ali družbenozgodovinskih ved, temveč tudi za aplikacijo in razvijanje eksaktnih metod in tehnik, ki so sicer nastale v okviru naravoslovnih znanosti, a se lahko s pridom uporabijo tudi v humanističnih vedah, ne glede na geografsko območje, na katerega je vezan konkretni predmet preučevanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
