Projekti / Programi
Antropološke in prostorske raziskave
01. januar 2022
- 31. december 2027
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
socialna in kulturna antropologija; antropologija prostora, kraja in časa; antropološka lingvistika; arheologija; arheoastronomija; daljinsko zaznavanje; satelitski posnetki; geografski informacijski sistemi
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. marec 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
92 |
677 |
597 |
6,49 |
Scopus |
111 |
975 |
848 |
7,64 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Program združuje interdisciplinarno skupino raziskovalcev, ki se posvečajo prostorskim študijam in antropološkim raziskavam v širokem pomenu besede. Temelji na specializaciji posameznih raziskovalcev in na njihovih dosedanjih mednarodno priznanih dosežkih na različnih tematskih področjih. Pri antropoloških raziskavah gre za arheologijo in arheoastronomijo Mezoamerike ter socialno antropologijo posameznih družbenih skupin v različnih delih sveta, prostorske študije pa vključujejo razvijanje metod in tehnik obdelave podatkov, ki temeljijo na daljinskem zaznavanju, analize z geografskimi informacijskimi sistemi in aplikacijo tovrstnih metodoloških rešitev v konkretnih študijah. Osrednji poudarki raziskav so na: 1) reševanju klasičnih antropoloških vprašanj z upoštevanjem sodobnih teoretskih trendov in novih metodoloških pristopov; 2) naravnih, družbenih in kulturnih značilnostih prostora, kraja in časa ter njihovem spreminjanju v specifičnih zgodovinskih procesih; 3) prepletanju družboslovnih in humanističnih raziskav s prostorskimi analizami podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem. Usmeritev raziskovalne skupine odseva v mednarodno recenziranih monografijah, ki jih od leta 2013 objavljamo v zbirki "Prostor, kraj, čas" pri Založbi ZRC. Na področju prostorskih raziskav se bomo osredotočili na pristope priprave daljinsko zaznanih podatkov, analizo časovnih vrst satelitskih podatkov ter inovativne pristope k interpretaciji in validaciji prostorskih analiz. Posebno pozornost bomo namenili uporabi teh podatkov in analiz pri spremljanju gospodarsko pomembnih okoljskih sprememb, relevantnih za trajnostni razvoj, in pri reševanju konkretnih raziskovalnih vprašanj v okviru antropoloških raziskav, ki jih opravlja programska skupina. Na področju socialne antropologije bomo nadaljevali s preučevanjem načinov življenja v porečju reke Karawari na Papui Novi Gvineji, predvsem z obsežnim delom, katerega namen je zgraditev slovnice in slovarja karawarijskega jezika in interpretacija lingvističnih kategorij v časovnem in prostorskem kontekstu. Na več območjih (Albanija, Srbija, Papua Nova Gvineja), bomo raziskovali ljudi in prakse, ki ponujajo alternativne vizije prihodnosti, usmerjene v družbene spremembe. Rezultati dosedanjega preučevanja družbenega pomena vodnih okolij v Albaniji in Srbiji bodo služili kot izhodišče za nadaljnje raziskave, osredotočene na doživljanje in razumevanje okoljskih sprememb in na njihov vpliv na vsakdanje življenje ljudi, pri čemer bomo interpretacije oprli tudi na prostorske analize podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem. Slednje bodo še naprej pomembne tudi v pojasnjevanju obsežnega korpusa arheološkega gradiva, ki smo ga zbrali v prej neraziskanem osrednjem delu polotoka Jukatana, kot tudi v nadaljevanju arheoastronomskih raziskav, katerih dosedanji rezultati osvetljujejo pomembne vidike arhitekture in urbanizma v Mezoameriki.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo omogočil kontinuiteto našega interdisciplinarnega raziskovalnega dela in prispeval k razvoju znanstvenih področij, na katerih smo že dosegli visoko stopnjo specializacije in mednarodno priznane rezultate, o čemer najbolj zgovorno pričajo številne znanstvene objave v različnih državah (monografije, članki v znanstvenih in strokovnih revijah, prispevki na mednarodnih znanstvenih srečanjih), kot tudi mednarodna citiranost objavljenih del. Pomen našega dela za razvoj znanosti je mogoče ovrednotiti z vidika rezultatov, doseženih pri reševanju posameznih raziskovalnih vprašanj v okviru antropoloških in prostorskih študij, ter z vidika metodoloških prednosti, ki temeljijo na inovativnih kombinacijah metod in tehnik prostorskih študij s tipično antropološkimi pristopi. Dolgotrajno etnografsko terensko delo v predhodno neraziskanem območju Papue Nove Gvineje, od samega začetka usmerjeno v povezanost med antropologijo in jezikoslovjem, omogoča natančne analize pomembnih lokalnih konceptov, ki so tesno povezani s človekovimi dejavnostmi in načini razmišljanja. Gre za poglobljene študije osebnosti, kraja in časa, bolezni, smrti in duhov, obredov, poetike petja in plesa in uporabe jezika nasploh. Stalne družbene in kulturne spremembe, ki so posledica novih oblik trgovanja, izobraževanja, krščanstva in novih tehnologij, so neizbežen del teh študij. Tovrstne holistične raziskave ne omogočajo le primerjalnih študij in boljšega razumevanja zgodovinskega spreminjanja družb in kultur v specifičnih neevropskih okoljih, pač pa ponujajo možnost, da se raziskovalci kritično ozrejo na tiste koncepte in prakse, ki na primer izhajajo iz evropske tradicije. V okviru antropoloških raziskav bomo tudi premislili metode, ki omogočajo čim celovitejši opis in analizo posamičnih primerov vizionarstva, tega sicer poznanega, a teoretsko prešibko obdelanega koncepta znotraj antropologije. Vizionarstvo bo raziskovano kot mišljenjski in fizični način bivanja in delovanja, ki je osnova za družbeno transformacijo in njeno morebitno celjenje. Poleg preučevanja novih oblik občestev (zbranih okoli določenih vizionarjev, ki utelešajo predrugačene družbene vrednote) bo naša raziskava v svojih antropoloških analizah povezala vprašanje vizionarstva s študijami kolektivnega nezavednega in ekologije idej ter prispevala k razumevanju mehanizmov družbenih sprememb. Raziskave vodnih okolij in okoljskih sprememb, ki jih opravljamo v Albaniji in Srbiji, so pomemben prispevek k antropologiji vode in okoljski antropologiji. Razvijanje tehnik daljinskega zaznavanja, primernih in po potrebi prirejenih za specifične antropološke raziskave, bo vodilo v metodo daljinskega in bližnjega zaznavanja, ki nas bo približala k holisticˇnemu razumevanju vode in vodnih teles in tako prispevala k lažjemu načrtovanju okoljevarstvene prihodnosti na različnih lokacijah v Evropi in širše. Kot dokazujejo dosedanji rezultati, bo uporaba metodologije prostorskih študij bistveno prispevala tudi k nadaljnjim interpretacijam arheoloških podatkov, pridobljenih v osrednjem delu polotoka Jukatana v Mehiki z laserskim skeniranjem, terenskimi pregledi in testnimi izkopavanji. Nadaljevanje arheoastronomskih raziskav orientacij v arhitekturi Mezoamerike bo omogočilo bolj poglobljeno razumevanje kompleksnega sklopa načel, ki so pogojevala arhitektonsko in urbano načrtovanje, ter njihove povezave z gospodarstvom, verovanji in politično ideologijo, konkretni rezultati pa bodo prispevali tudi k utrjevanju vloge, ki jo ima specifična arheoastronomska metodologija pri reševanju širše relevantnih arheoloških vprašanj. V prostorskih študijah posvečamo posebno pozornost poglobljenemu razumevanju odnosov med prostorskimi podatki in pojavi, ki jih podatki odsevajo, ter interpretaciji teh podatkov v kontekstu naravnih in družbenih procesov. Prav kontekstualizacija prostorskih podatkov, torej združevanje družbenega (antropološkega in arheološkega) vpogleda v problem/pojav in njegove prostorske reprezentacije, pridobljene z analizami, je aktualen raziskovalni izziv, ki nas usmerja k iskanju izvirnih in za razvoj znanosti pomembnih rešitev. Pomen prostorskih študij v okviru programa ponazarja tudi razvijanje širše uporabnih metod in tehnik. Naše raziskave odgovarjajo na izzive pri opazovanju Zemlje iz vesolja in obdelavi masovnih podatkov. Prosto dostopni in dolgoročno zagotovljeni satelitski podatki omogočajo spremljanje naravnega in urbanega okolja z visoko prostorsko in časovno ločljivostjo. Sistematične študije, ki jih opravljamo v programu, vključujejo zahtevne postopke priprave podatkov daljinskega zaznavanja in razvoj ustreznih metodoloških in analitičnih rešitev, prilagojenih za različne naloge in območja opazovanja, in tako pomembno prispevajo k pravočasnemu in dolgotrajnemu spremljanju procesov s podatki daljinskega zaznavanja. Osredotočamo se na pridobivanje, hranjenje in pripravo satelitskih podatkov, uporabo strojnega učenja ter razvoj prilagojenih rešitev za različne namene. Z razvijanjem avtomatizacije postopkov obdelave, ki je nujna v situacijah, ko je potrebna hitra odzivnost in je količina podatkov preobsežna za ročne postopke, smo vključeni v najnovejše raziskave na tem področju in dosegamo ključen napredek znanja v primerjavi z obstoječimi pristopi, nekateri rezultati in podatkovne zbirke pa so že na voljo zasebnim in javnim uporabnikom. Program prispeva tudi k specifičnemu znanju o uporabi satelitskih podatkov za spremljanje in razumevanje posebnih ekosistemov, kjer so rezultati časovnih analiz podprti s skrbno obravnavo podatkov in ovrednoteni z vidika poznavanja in vpliva širših, zgodovinskih in aktualnih, naravnih in družbenih procesov. Dolgočasovna opazovanja in odkrivanje vzročno-posledičnih odnosov med naravnim okoljem in človeškim udejstvovanjem v bližnji preteklosti naj bi tudi pomembno prispevala k primernejšim odločitvam glede posegov v okolje in okoljevarstvene politike v bližnji prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Naša ustvarjalnost in prisotnost v mednarodnih znanstvenih krogih prispeva k mednarodni prepoznavnosti in promociji Slovenije in s tem tudi k njenemu družbenoekonomskemu in kulturnemu razvoju. Člani programske skupine objavljamo rezultate svojih raziskav v knjigah in uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah, izvajamo seminarje in vabljena predavanja na tujih univerzah, delavnicah, simpozijih in mednarodnih konferencah ter sodelujemo pri poučevanju, mentorstvu in svetovanju podiplomskih študentov tako v Sloveniji kot zunaj nje. Sodelujemo kot recenzenti pri slovenskih in tujih znanstvenih revijah in kot strokovni ocenjevalci mednarodnih raziskovalnih projektov. Smo dobitniki prestižnih tujih financiranj, štipendij ter različnih slovenskih in tujih nagrad. Smo tudi člani uredniških odborov znanstvenih revij in knjižnih zbirk doma in v tujini. Na bolj konkretni ravni pa lahko rečemo, da je naš program tudi neposredno vključen v družbeni, ekonomski in kulturni razvoj v Sloveniji. Prostorske raziskave, ki jih opravljamo v okviru programa, so usmerjene k pridobivanju relevantnih in zanesljivih geoprostorskih in biofizikalnih informacij o prostoru. Natančno časovno sledenje pojavov na zemeljskem površju pripomore k razumevanju vzajemnosti odnosov med družbo in naravo in doprinese k celovitejšemu in ustreznejšemu prostorskemu načrtovanju in upravljanju z zemljišči. Razpolaganje s prostorskimi podatki in primerne tehnološke rešitve v postopkih obdelave teh podatkov so bistvenega pomena za sprejemanje ustreznih in pravočasnih odločitev na področju varovanja okolja, varnosti oskrbe z vodo in hrano, urbanizma in razvoja, kmetijstva in gozdarstva, obvladovanja tveganj in nesreč, oceni infrastrukture, oceni povpraševanja po energiji in drugih naravnih virih ter upravljanja s kulturno dediščino. Uporabnost podatkov, ki so predmet naših obdelav in analiz, najbolj zgovorno izpričuje naše sodelovanje z različnimi ustanovami in organizacijami v Sloveniji, zadolženimi za reševanje tovrstnih problemov. Doprinos raziskav sega tudi v zasledovanje ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo sprejeli svetovni voditelji na vrhu Združenih narodov leta 2015. Kar nekaj od 17 ciljev namreč temelji na potrebi po sodobni obravnavi geoprostorskih podatkov za spremljanje stanja, pregled uresničevanja ciljev in razvoj ustreznih kazalnikov. Daljinsko zaznavanje, ki je v ospredju naših raziskav, je zelo primerno za spremljanje sprememb, saj zagotavlja edinstveno prostorsko in časovno ločljivost meritev, kakršne ni mogoče doseči z drugimi metodami zbiranja podatkov. V zvezi z antropološkimi in arheološkimi raziskavami velja poudariti, da rezultati preučevanja različnih kultur omogočajo boljše razumevanju družbenih, etničnih, političnih in drugih problemov, ki so aktualni tako pri nas kot drugod po svetu, in da brez poznavanja in razumevanja kulturne variabilnosti tudi lastne kulture, nacionalne identitete in zgodovinskih procesov, ki so pripeljali do današnje slovenske družbene stvarnosti, ni mogoče objektivno ovrednotiti. O pomembnosti tega vidika zgovorno priča zanimanje širše javnosti za naše izsledke, ki jih posredujemo na vabljenih javnih predavanjih, z nastopanjem v medijih in celo s strokovnim sodelovanjem na turističnih potovanjih. Prav tako kaže podčrtati, da strokovne usmeritve in večletne terenske izkušnje posameznikov, ki so vključeni v raziskovalno skupino, pripomorejo k razvijanju metodološkega instrumentarija antropoloških ved nasploh, zaradi česar je mogoče rezultate našega dela koristno vključiti tudi v proces izobraževanja mladih generacij raziskovalcev. V tem smislu je posebnega pomena izrazita interdisciplinarnost ali multidisciplinarnost, ki odlikuje dejavnosti v okviru našega raziskovalnega programa. Kot to dokazujejo rezultati dosedanjega dela, ne gre le za uporabo podatkov, teoretskih modelov in metodoloških pristopov, ki so značilni za antropološke ali družbenozgodovinske vede, temveč tudi za aplikacijo in razvijanje eksaktnih metod in tehnik, ki so sicer nastale v okviru naravoslovnih znanosti, a se lahko s pridom uporabijo tudi v humanističnih vedah, ne glede na geografsko območje, na katerega je vezan konkretni predmet preučevanja. Kombinacija antropološke metodologije s tehnikami daljinskega zaznavanja in prostorskimi analizami omogoča bolj utemeljeno in prepričljivo pojasnjevanje odnosov med posameznimi družbami, njihovimi posegi v okolje in vplivom klimatskih sprememb, zato rezultati tovrstnih raziskav služijo tudi kot dobra podlaga odgovornim ustanovam in političnim telesom za načrtovanje pomembnih vidikov trajnostnega razvoja.