Projekti / Programi
Antropološke in prostorske raziskave
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
socialna/kulturna antropologija, arheologija, arheoastronomija, prostorske študije, geodezija, geografski informacijski sistemi, daljinsko zaznavanje
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Inštituta za antropološke in prostorske študije združuje dve področji: antropološke raziskave v najširšem pomenu besede ter razvijanje in aplikacije metod in tehnik geografskih informacijskih sistemov (GIS) in daljinskega zaznavanja. Vse antropološke raziskave temeljijo na dolgoletnem terenskem delu. Tako je pri arheoloških in arheoastronomskih raziskavah v Mezoameriki, predvsem na območju kulture Majev v osrednjem delu polotoka Yukatana v Mehiki, poudarek na preučevanju orientacij v predšpanski arhitekturi v regijah, kjer tovrstne raziskave še niso bile opravljene. Pri socialno in kulturno antropoloških raziskavah na Papui Novi Gvineji nadaljujemo z raziskavami na doslej neraziskanem področju v provinci Vzhodni Sepik. Poudarek je na kozmologiji, kulturni zgodovini, zgodovinski topografiji, poetični ekspresiji in antropologiji prostora in časa. V slovenskem okolju preučujemo primernost globalizacije kot konceptualnega okvira za razumevanje, kako si državljani Slovenije predstavljajo Evropo ter Evropsko Unijo. Pri interpretaciji podatkov imajo pomembno vlogo prostorske analize, katerih metodologijo razvijamo sami, upoštevajoč konkretne probleme in naravo raziskav, v katerih je aplicirana. Pri daljinskem zaznavanju raziskujemo probleme samodejne registracije satelitskih posnetkov in njihovo napredno klasifikacijo, pri čemer je posebna pozornost namenjena razvijanju novih tehnik umetne inteligence in modeliranja. Študije v okviru GIS vključujejo inovativno generiranje novih spremenljivk, pomembnih pri modeliranju okolja, statistično analizo njihove pomembnosti, tehnike kognitivnega kartiranja in modeliranje naravne in kulturne pokrajine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je omogočil kontinuiteto našega interdisciplinarnega dela in prispeval k razvoju znanstvenih področij, na katerih dosegamo visoko stopnjo specializacije in mednarodno prepoznavnost. Vodja programa že vrsto let vodi arheološke terenske preglede v osrednjem delu polotoka Jukatana v Mehiki, kjer so njegove odprave odkrile večje število prej neznanih najdišč, vključno z velikimi centri, ki osvetljujejo politično geografijo Majev. Poleg tega je postal eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju arheoastronomije Mezoamerike. Na osnovi podatkov, ki jih je pridobil s terenskimi meritvami na velikem številu arheoloških najdišč, je prišel do izvirnih izsledkov, ki omogočajo bolj poglobljeno razumevanje astronomskega pomena usmeritev predšpanskih arhitektonskih objektov, s tem pa je prispeval tudi k razvoju arheoastronomske metodologije. Na Papui Novi Gvineji je pristop, ki povezuje antropološke in lingvistične raziskave, prišel do nivoja, ki presega običajne študije na področjih posameznih ved. Več novih naselij in ljudskih običajev je bilo na sploh prvič popisanih in analiziranih. Opravljene raziskave prostora in časa omogočajo nove vpoglede v življenjske navade ljudi, družbene in kulturne spremembe ter teoretične pristope, ki zaznamujejo raziskovanje ustne zgodovine ter socialno in kulturno antropologijo na sploh. Študije v južni Albaniji so pomembno prispevale k boljšemu antropološkemu poznavanju človekovih izkušenj kraja in gibanj ter njegovega odnosa do njih. Inovativna uporaba tehnik obdelave podatkov v socialni in kulturni antropologiji je zagotovila ne le načine in sredstva za pridobitev, predstavitev in analizo prostorskih podatkov, temveč je tudi prispevala k reševanju mnogih vprašanj, ki so osrednjega pomena za antropologijo, arheologijo, okoljske vede in zgodovino. Glede na interdisciplinarno usmeritev našega programa je potrebno poudariti, da je razvoj novih metod prostorskih analiz in daljinskega zaznavanja ter njihove aplikacije izreden znanstven doprinos našega programa in ima pomembne praktične, teoretične in metodološke implikacije. Razvite metode obdelave prostorskih podatkov in podob so izboljšale najsodobnejše pristope ne le v antropoloških aplikacijah, temveč tudi v daljinskem zaznavanju nasploh.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen raziskovalnega programa za razvoj Slovenije je mogoče oceniti z vidika naše stalne prisotnosti v mednarodnih znanstvenih krogih, obenem pa tudi z vidika konkretne uporabnosti rezultatov v okviru družbenoekonomskega in kulturnega razvoja države. Vsi člani programa objavljamo svoje študije in rezultate v knjigah in uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah, izvajamo seminarje in vabljena predavanja na tujih univerzah, delavnicah, simpozijih in mednarodnih konferencah, in sodelujemo pri poučevanju, mentorstvu in svetovanju podiplomskih študentov tako v Sloveniji kot zunaj nje. Sodelujemo kot recenzenti pri slovenskih in tujih znanstvenih revijah in kot strokovni ocenjevalci mednarodnih raziskovalnih projektov, vključno s tistimi, ki jih razpisuje Evropska komisija na področju družbenoekonomskih ved in humanistike (FP7). Smo dobitniki prestižnih tujih financiranj, štipendij ter različnih slovenskih in tujih nagrad. Smo tudi člani uredniškega odbora (glavni urednik, področni urednik, član uredniškega odbora) pri Anthropological Notebooks, reviji Društva antropologov Slovenije, ki izhaja v angleščini in je indeksirana v mnogih bazah vključno s SSCI. Tovrstno delo je doprineslo h kulturnemu razvoju in promociji Slovenije. Rezultati, do katerih prihajamo pri raziskovalnem delu na različnih tematskih področjih in geografskih območjih, prispevajo k boljšemu razumevanju naših lastnih družbenih, kulturnih, političnih in drugih realnosti. To se nanaša tudi na vprašanja, ki so povezana s slovensko naravno in kulturno dediščino in zgodovinskimi procesi, ki so pripeljali do današnjega družbenega življenja v Sloveniji. Metode prostorskih analiz in daljinskega zaznavanja so bile uporabljene pri reševanju širokega spektra problemov, ki so povezani z informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, gospodarskimi zadevami ter ohranitvijo naravne in kulturne dediščine. Izvedba programa je prispevala k uvajanju najbolj inovativnih prostorskih tehnik, ki omogočajo razpoznavanje različnih elementov v pokrajini, ki je poraščena, degradirana ali pa težko dostopna. V takih situacijah je daljinsko zaznavanje edinstvena metoda: omogoča namreč lokalizacijo in dokumentacijo arheoloških in drugih kulturno pomembnih lokalitet, kjer se klasične terenske metode težko uporabijo. Rezultati našega programa so prispevali k poznavanju arheološke in kulturne podobe Slovenije in razjasnili mnoge trenutne antropogene spremembe slovenske pokrajine. Rezultate svojega dela smo redno predstavljali strokovni javnosti, vključno s slovenskimi podjetji, in jim z metodami za napredno obravnavo podatkov daljinskega zaznavanja omogočali mednarodno konkurenčna izhodišča.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
