Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Antropološke in prostorske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.00  Humanistika  Antropologija   
2.17.00  Tehnika  Geodezija   
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
socialna/kulturna antropologija, arheologija, arheoastronomija, prostorske študije, geodezija, geografski informacijski sistemi, daljinsko zaznavanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  165 
2.  25635  dr. Liza Debevec  Antropologija  Raziskovalec  2007 - 2008  119 
3.  22570  dr. Nataša Gregorič Bon  Humanistika  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  155 
4.  25640  dr. Žiga Kokalj  Geografija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  354 
5.  15112  dr. Krištof Oštir  Geodezija  Raziskovalec  2004 - 2008  579 
6.  15688  dr. Tomaž Podobnikar  Geodezija  Raziskovalec  2004 - 2008  613 
7.  23960  Melita Robič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  06445  dr. Zoran Stančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2004 - 2006  325 
9.  18930  dr. Ivan Šprajc  Arheologija  Vodja projekta  2004 - 2008  488 
10.  15116  dr. Borut Telban  Antropologija  Raziskovalec  2004 - 2008  420 
11.  20005  dr. Tatjana Veljanovski  Geodezija  Raziskovalec  2004 - 2008  153 
12.  23512  dr. Klemen Zakšek  Geodezija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  194 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.475 
Povzetek
Raziskovalni program Inštituta za antropološke in prostorske študije združuje dve področji: antropološke raziskave v najširšem pomenu besede ter razvijanje in aplikacije metod in tehnik geografskih informacijskih sistemov (GIS) in daljinskega zaznavanja. Vse antropološke raziskave temeljijo na dolgoletnem terenskem delu. Tako je pri arheoloških in arheoastronomskih raziskavah v Mezoameriki, predvsem na območju kulture Majev v osrednjem delu polotoka Yukatana v Mehiki, poudarek na preučevanju orientacij v predšpanski arhitekturi v regijah, kjer tovrstne raziskave še niso bile opravljene. Pri socialno in kulturno antropoloških raziskavah na Papui Novi Gvineji nadaljujemo z raziskavami na doslej neraziskanem področju v provinci Vzhodni Sepik. Poudarek je na kozmologiji, kulturni zgodovini, zgodovinski topografiji, poetični ekspresiji in antropologiji prostora in časa. V slovenskem okolju preučujemo primernost globalizacije kot konceptualnega okvira za razumevanje, kako si državljani Slovenije predstavljajo Evropo ter Evropsko Unijo. Pri interpretaciji podatkov imajo pomembno vlogo prostorske analize, katerih metodologijo razvijamo sami, upoštevajoč konkretne probleme in naravo raziskav, v katerih je aplicirana. Pri daljinskem zaznavanju raziskujemo probleme samodejne registracije satelitskih posnetkov in njihovo napredno klasifikacijo, pri čemer je posebna pozornost namenjena razvijanju novih tehnik umetne inteligence in modeliranja. Študije v okviru GIS vključujejo inovativno generiranje novih spremenljivk, pomembnih pri modeliranju okolja, statistično analizo njihove pomembnosti, tehnike kognitivnega kartiranja in modeliranje naravne in kulturne pokrajine.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega programa je večplasten: v vse dejavnosti je bilo vključeno razvijanje in izpopolnjevanje teoretskih pristopov, metodoloških postopkov in raziskovalnih tehnik, antropološke študije označuje originalnost na terenu zbranih podatkov v predhodno neraziskanih področjih, teoretsko in metodološko utemeljene interpretacije ter komparativne analize in sinteze, v okviru prostorskih raziskav pa razpoložljive in novo razvite metode in tehnike tudi apliciramo, ne le v antropoloških študijah temveč tudi pri reševanju problemov, ki zadevajo gospodarstvo, varovanje naravne in kulturne dediščine ipd. Antropološke študije so pripeljale do pomembnih, mednarodno priznanih izsledkov, ki zadevajo konkretna vprašanja s področij arheologije in arheoastronomije Mezoamerike ter socialne antropologije posameznih skupin na Papui Novi Gvineji, v Zahodni Afriki, Albaniji in Sloveniji. Ker pa antropološke raziskave obsegajo preučevanje načinov življenja, pogledov na svet, konceptov in simbolov pri ljudstvih, ki žive ali so živela v različnih geografskih predelih in časovnih razdobjih, omogočajo tudi razvoj novih teoretskih spoznanj, ki prispevajo k bolj poglobljenemu razumevanju raznolikosti človeških idej, notranje logike različnih kultur ter kompleksnosti medčloveške interakcije. Pri razvijanju metod obdelave prostorskih podatkov smo dosegli velik napredek in se uvrstili med vodilne domače in tuje institucije. Naša prednost v primerjavi s podobnimi skupinami je prav multidisciplinarnost, ki omogoča teoretsko in metodološko poglobljeno analizo problemov obdelav in s tem iskanje ne le dobrih temveč najboljših metod za posamezne sklope. Tako smo razvili številne nove tehnike obdelave optičnih in radarskih satelitskih posnetkov, podatkov laserskega skeniranja (modeliranje reliefa) in digitalnih modelov višin (vizualizacije), pomembne rezultate pa smo dosegli tudi pri razvoju in optimizaciji metod ovrednotenja kakovosti najrazličnejših prostorskih podatkov; med drugim gre za probleme standardizacije metod, metapodatkovnih baz, medopravilnosti ipd. Rezultati so torej zanimivi za različne znanstvene discipline in uporabni tudi v gospodarstvu. V zvezi z izrazito interdisciplinarnostjo raziskovalnega programa velja posebej podčrtati, da aplikacija geografskih informacijskih sistemov in tehnik daljinskega zaznavanja v antropoloških raziskavah ne le omogoča reševanje konkretnih problemov, temveč ima tudi pomembne teoretske in metodološke implikacije: dognanja in odgovori na posamezna vprašanja namreč predstavljajo koristno ilustracijo potencialov omenjene metodologije in prispevajo k prepoznavanju in formulaciji specifičnih problemov, ki jih je mogoče prav s takšnimi pristopi najbolj zadovoljivo rešiti. Stalno mednarodno sodelovanje dokazuje pomembno uporabno vrednost naših dognanj doma in v tujini. Med projekti, ki jih izvaja ali v katere je vključena programska skupina, je polovica mednarodnih, ki jih financirajo tuje fundacije. Izmenjava raziskovalcev s številnimi institucijami je redna. Sporazumi o znanstvenem sodelovanju, ki jih imamo podpisane z ustanovami Universite de Franche Comte (Francija), Univerzitet u Sarajevu (BiH) in Instituto Nacional de Antropología e Historia (Mehika), omogočajo plodno izmenjavo oseb in idej in olajšujejo sodelovanje tudi s formalnih vidikov. Posebej velja izpostaviti slovensko-francoski inštitut ModeLTER, ki smo ga ustanovili leta 2007 in ki želi postati vodilna evropska organizacija, namenjena povezovanju arheoloških, geografskih in geodetskih veščin pri reševanju vprašanj, osredotočenih na človekovo udejstvovanje v prostoru skozi čas. Kakovost dela programske skupine izpričujejo objave v uglednih mednarodnih publikacijah, predvsem pa citiranost del, ki odraža mednarodno odmevnost objavljenih izsledkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno delo programske skupine presega slovenske nacionalne okvire, ne le z vidika obravnavanih tem temveč tudi z vidika predstavitve rezultatov. Prisotnost na mednarodnem znanstvenem prizorišču, za katero si nenehno prizadevamo, pripomore k izboljševanju strokovnosti, obenem pa prispeva k uveljavitvi slovenskih znanstvenih prizadevanj na mednarodni ravni. V raziskovalni dejavnosti programske skupine so temeljne in aplikativne vsebine nerazdružljivo povezane. Poleg tega, da razvijamo metode in tehnike prostorskih študij, npr. algoritme obdelave, ter opravljamo temeljne arheološke in socialnoantropološke raziskave, ima v slednjih poseben pomen prav aplikacija geografskih informacijskih sistemov in tehnik daljinskega zaznavanja: dosedanji rezultati dokazujejo, da je mogoče s to metodologijo, čeprav se v svetovnem merilu šele uveljavlja, pojasniti nekatera pomembna vprašanja, ki si jih zastavljajo tako antropološke kot tudi druge humanistične vede. Poleg tega omenjene metode in tehnike uporabljamo tudi pri reševanju konkretnih, družbeno in gospodarsko pomembnih problemov. V zvezi s tematsko raznolikostjo antropoloških raziskav velja poudariti, da rezultati preučevanja različnih kultur omogočajo boljše razumevanje družbenih, etničnih, političnih in drugih problemov, ki so še vedno aktualni tudi pri nas, in da brez poznavanja drugačnosti ni mogoče objektivno ovrednotiti lastne kulture, nacionalne identitete in zgodovinskih procesov, ki so pripeljali do današnje slovenske družbene stvarnosti. Glede na to, da o rezultatih svojega dela sproti obveščamo širšo javnost in da lastna spoznanja vključujemo v visokošolske študijske programe, lahko tovrstno razširjanje horizontov pomembno prispeva k plodnemu, tolerantnemu in kompetentemu vključevanju Slovenije v najrazličnejše oblike mednarodnega sodelovanja. Ne glede na povedano je program tudi neposredno povezan s slovensko družbeno-ekonomsko stvarnostjo in kulturnim razvojem. Rezultati našega dosedanjega dela pričajo o pomenu metod prostorskih študij in njihove aplikacije pri reševanju problemov, povezanih z razvojem gospodarske infrastrukture, komunikacij itd., pa tudi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Med najpomembnejnjše prispevke spada, na primer, zasnova sistema dinamičnega cestninjenja, ki bo, ko bo uveljavljen, korenito spremenil način določanja, pobiranja in razdeljevanja stroškov uporabe cest. V okviru centra odličnosti Fabrica smo pripravili prispevek k uveljavljanju načel odgovornega ravnanja z naravnimi viri ter širjenju zavesti o primernosti in gospodarnosti rabe sončne energije. Za Geodetsko upravo RS smo izdelali geomorfološko in numerično natančen digitalni model reliefa Slovenije in okolice. Omenimo pa lahko tudi skrb za izobraževanje strokovne javnosti, ki ga opravljamo v okviru delavnic in srečanj, praviloma v lastni organizaciji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno