Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Avtomatika, robotika in biokibernetika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 
B115  Biomedicinske vede  Biomehanika, kibernetika 
S216  Družboslovje  Skrbstvo in pomoč prizadetim 
S273  Družboslovje  Telesna kultura, motorično učenje, šport 
T115  Tehnološke vede  Medicinska tehnologija 
Ključne besede
proizvodne tehnologije, proizvodni sistemi, avtomatika, robotika, biomehanika, biorobotika, biomedicinska tehnika, funkcionalna električna stimulacija, rehabilitacija, stimulatorji in senzorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20216  dr. Jan Babič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  294 
2.  15734  Dušan Filipič    Raziskovalec  2001 - 2003  13 
3.  21541  dr. Petra Golja  Srce in ožilje  Raziskovalec  2001 - 2003  308 
4.  01851  dr. Miroljub Kljajić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  776 
5.  20217  dr. Nives Klopčar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  36 
6.  21547  mag. Jernej Kovačič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003 
7.  08948  dr. Jadran Lenarčič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2001 - 2003  470 
8.  09849  Borut Lenart  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  39 
9.  04151  dr. Ladislav Lenart  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  94 
10.  14038  dr. Zlatko Matjačić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  372 
11.  14676  dr. Igor Mekjavić  Srce in ožilje  Raziskovalec  2001 - 2003  1.274 
12.  06187  Stojan Mrak  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003 
13.  00118  dr. Bojan Nemec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  289 
14.  01079  mag. Pavel Marija Oblak  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  41 
15.  21549  dr. Damir Omrčen  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  51 
16.  06654  Jožef Opeka    Raziskovalec  2001 - 2003 
17.  03327  dr. Anton Ružić  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  60 
18.  01491  dr. Uroš Janez Stanič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  263 
19.  06434  Miha Stopar    Raziskovalec  2001 - 2003  48 
20.  08016  Danijel Šlebinger  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  15 
21.  14918  dr. Martin Tomšič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  73 
22.  11772  dr. Aleš Ude  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  472 
23.  03264  Bogomir Vrhovec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  60 
24.  06655  Janez Zalar    Raziskovalec  2001 - 2003 
25.  03332  dr. Leon Žlajpah  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  266 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.724 
Povzetek
Izhodišče predlaganega programa je gojiti celoten spekter dejavnosti, začenši od teoretskih in eksperimentalnih raziskav do tehnološkega razvoja, izobraževanja uporabnikov in transfera sistemov in tehnologij v gospodarstvo, medicino in šport. Program obsega raziskave gibanja pri človeku in stroju s ciljem razvijati nove proizvodne sisteme in tehnologije na eni strani ter nove medicinske naprave, metode in tehnike na drugi strani (s poudarkom na avtomatiki, robotiki in informatiki).Silovit tehnološki razvoj je v zadnjih letih korenito spremenil poglede na razvoj proizvodnih sistemov in tehnologij. Globalni cilj, ki ga dandanes podpira že ves razviti svet, je t.i. humana proizvodnja, katere temeljni gradniki so humanoidni roboti ali bioroboti in temu prilagojene tehnologije. Današnji pogled na sodobno tovarno je proizvodnja, ki gradi na simbiozi človeka in stroja. Pomemben element sodobnega proizvodnega procesa je aktivna vloga delavca v povezavi s strojem, ki omogoča kreativnost in prilagodljivost pri vpeljevanju novih izdelkov, tehnoloških izpopolnitev ipd. Pri tem je važno, da imata človek in stroj podobne gibalne (kinematične in dinamične) lastnosti, da se lahko sporazumevata ter da se človek v delovnem procesu dobro počuti kot kreativni del le-tega. Gre torej za korenito preusmeritev proizvodnje h kvalitetnejšu in bolj humanemu delu. K dvigu kvalitete življenja pa s svojim raziskovalnim programom nameravamo prispevati tudi z razvojem novih in zmogljivejših pripomočkov za terapevtsko in funkcionalno električno stimulacijo (s poudarkom na uporabi pri hemiplegiji, pri nekaterih poškodbah glave, pri celebralni paralizi in nekaterih drugih obolenjih centralnega živčnega sistema). Tako se bomo v okviru temeljnega raziskovanja najbolj posvečali študiju biomehanskih značilnosti človeka (zlasti biomehaniki dvoročne manipulacije in hoje) in s tem povezani problematiki razvoja biorobotskih in humanoidnih proizvodnih sistemov ter biomedicinskih naprav. Uporabne in razvojne raziskave bodo vključevale razvoj računalniško podprtih tehnologij načrtovanja in optimizacije proizvodnih sistemov in proizvodnih tehnologij ter razvoj ustrezne strojne in programske opreme, ki je širšega pomena za slovensko gospodarstvo in tudi za medicinsko stroko in šport. Pričakujemo, da se bomo pri tem še naprej uspešno povezovali z gospodarskimi organizacijami in medicinskimi ustanovami v Sloveniji (kot s strateškimi partnerji in kot z uporabniki naših raziskovalnih in razvojnih rezultatov). Nadaljevali bomo pomembne raziskave površinske in implantibilne stimulacije pri rehabilitaciji hoje po različnih poškodbah glave, hrbtenice in nekaterih travmatskih okvarah ter pri stimulaciji abdominalnih mišic za povečanje ventilacije pljuč in ohranjanje elastičnosti prsnega koša in zadostne higijene dihalnih poti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program obsega študij biomehanike človeka, cilj pa je posodabljanje proizvodnje z vpeljevanjem biorobotskih in humanoidnih elementov. Taka proizvodnja sloni na novi paradigmi, v kateri je človek osrednji dejavnik.Zadnja odkritja na področju manipulacijskih in lokomocijskih značilnosti človeka so odprla vrsto novih raziskovalnih problemov, katerih rešitve lahko bistveno prispevajo k razvoju povsem nove generacije proizvodnih sistemov na eni strani (humanoidnih manipulatorjev) ter biomedicinskih naprav (pa tudi rehabilitacijskih, terapevtskih in drugih postopkov v medicini) na drugi strani. Ena od takšnih ugotovitev npr. je, da človek pri delu izkorišča kinematične singularnosti svojih udov in na ta način aktivno zmanjšuje obremenitve. V robotiki je doslej veljalo, da se je potrebno zaradi težav pri krmiljenju izogibati kinematičnim singularnostim. Z novim pristopom izkoriščanja kinematičnih singularnosti bomo lahko načrtovali precej bolj zmogljive in "pametnejše" proizvodne sisteme. Še ena takšna značilnost človeškega gibanja je kinematična redundantnost. Uporaba kinematične redundantnosti v proizvodnih sistemih lahko korenito spremeni celotne tehnološke postopke in poveča njihovo prilagodljivost. Podobne implikacije imajo tudi druge človeške lastnosti: mobilnost (lokomocija), priročnost (dlan), sposobnost večročne manipulacije, samoučenje, senzibilnost, percepcija itd. Na področju električne stimulacije pa je programska skupina ena od nosilcev svetovno znane "ljubljanske šole".
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj proizvodnih tehnologij in sistemov v širšem smislu ter sklopov avtomatizacije in robotizacije je strateškega pomena za državo in lahko temelji le na lastnih kadrih, če se le-ta namerava vključevati v sodobne gospodarske povezave in če želi ohranjati konkurenčnost in mendarodno uspešnost svojega gospodarstva. Programska skupina, ki jo oblikujemo že vrsto let, je trajnejša oblika medsebojnega povezovanja in sodelovanja raziskovalno-izobraževalne sfere in gospodarstva na različnih področjih posodabljanja proizvodnje, zlasti pa na področjih avtomatizacije, robotizacije in informatizacije. To dokazuje že tradicionalno sodelovanje z gospodarstvom. Samo v letu 1998 smo tako podpisali dve večji pogodbi za posodobitev proizvodnje (Zmaj - 40 milj. SIT, Liv - 86 milj. SIT). Znotraj skupine pa poteka tudi proizvodnja električnih stimulatorjev, za katere smo v letu 1998 pridobili zahtevni CE certifikat.Pomen obstoja takšne programske skupine (ki mora biti zaradi področja delovanja nadpovprečno velika in interdisciplinarna) vidimo predvsem v povezovanju in sodelovanju z gospodarstvom, v realizaciji vzorčnih avtomatiziranih in robotiziranih enot in postrojenj, ki so širšega pomena za Slovenijo, v prenosu sodobnih proizvodnih tehnologij in sistemov ter lastnih tehnoloških rešitev v gospodarstvo, v razvoju lastnih biomedicinskih pripomočkov (kot so električni stimulatorji) in metod. To bo prispevalo k splošnem dvigu kvalitete življenja, k humanizaciji proizvodnje, k realizaciji novih proizvodov in odpiranju novih delovnih mest ter k ekološko manj oporečni proizvodnji in dvigovanju konkurenčnosti našega gospodarstva.Danes je klasična industrijska proizvodnja v upadanju, povečuje pa se individualizacija trga. Posledica tega je, da se življenjska doba izdelkov krajša in da so ti tehnološko vse zahtevnejši. Odgovor na takšne tržne razmere je lahko samo v razvoju računalniško podprtih proizvodnih tehnologij in sistemov, avtomatizacije in robotizacije na konceptualno novih temeljih. Po našem prepričanju je predložena programska skupina pomembna za Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno