Projekti / Programi
Avtomatika, robotika in biokibernetika
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
Avtomatika, robotika, biokibernetika, okoljska medicina
Raziskovalci (28)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
20216 |
dr. Jan Babič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
302 |
2. |
26474 |
dr. Mitja Babič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
24 |
3. |
28474 |
dr. Tadej Debevec |
Šport |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
386 |
4. |
15734 |
Dušan Filipič |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
13 |
5. |
25638 |
dr. Andrej Gams |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
242 |
6. |
21541 |
dr. Petra Golja |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2004 |
314 |
7. |
29525 |
mag. Blaž Hajdinjak |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2008 |
5 |
8. |
20217 |
dr. Nives Klopčar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 |
36 |
9. |
27758 |
Andrej Kos |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2006 - 2008 |
111 |
10. |
30526 |
dr. Stylianos Kounalakis |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2008 |
108 |
11. |
24266 |
dr. Leon Lahajnar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
16 |
12. |
08948 |
dr. Jadran Lenarčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2004 - 2008 |
472 |
13. |
09849 |
Borut Lenart |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
39 |
14. |
04151 |
dr. Ladislav Lenart |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
103 |
15. |
14676 |
dr. Igor Mekjavić |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.287 |
16. |
00118 |
dr. Bojan Nemec |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
289 |
17. |
21549 |
dr. Damir Omrčen |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
51 |
18. |
06654 |
Jožef Opeka |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
7 |
19. |
03327 |
dr. Anton Ružić |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
61 |
20. |
01491 |
dr. Uroš Janez Stanič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 |
266 |
21. |
29543 |
mag. Eva Stergaršek Kuzmič |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2008 |
5 |
22. |
06434 |
Miha Stopar |
|
Raziskovalec |
2004 |
48 |
23. |
08016 |
Danijel Šlebinger |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2005 |
15 |
24. |
14918 |
dr. Martin Tomšič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
73 |
25. |
11772 |
dr. Aleš Ude |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
482 |
26. |
03264 |
Bogomir Vrhovec |
Sistemi in kibernetika |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
60 |
27. |
06655 |
Janez Zalar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
6 |
28. |
03332 |
dr. Leon Žlajpah |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
267 |
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
91.861 |
Povzetek
Glavni cilj programske skupine je kreirati nova znanja ter jih prenašati v prakso z razvojem originalnih sistemov in tehnologij v gospodarstvo, medicino in šport ter tudi preko sodelovanja v visokošolskem sistemu ali z neposrednim izobraževanjem uporabnikov iz gospodarstva.
Skupni naslov raziskav, ki jih izvajamo v skupini, je človek in stroj. V skupini raziskujemo delovanje človeka, predvsem njegovo gibanje, z metodami robotike in avtomatike ter to znanje vpeljujemo v razvoj sodobnih proizvodnih sistemov in tehnologij na eni strani ter biomedicinskih naprav in metod za uporabo v medicini in športu na drugi strani. V okviru programa bomo raziskovali naslednje raziskovalno-razvojne tematike:
- Integracija mobilnosti in manipulacije pri industrijskih in servisnih robotih
V laboratoriju nameravamo združiti mobilno robotsko ploščad z robotsko roko ter sistem opremiti s senzorji oddaljenosti, stereo umetnim vidom, senzorji dotika in sile, radijskim kompasom itd.. Smisel te eksperimentalne raziskave je razvijati zahtevne nove metode vodenja, ki segajo od strateškega nivoja vodenja do najnižjega, to je do regulacije posameznih komponent. Posebej se nameravamo ukvarjati s problematiko načrtovanja in vodenja paralelnih robotov in redundantnih robotov.
- Humanoidni roboti
Osredotočili se bomo na dve glavni temi, prva se nanaša na študij in razvoj humanoidnega ramenskega sklopa in celotnega humanoidnega manipulatorja, druga pa na razpoznavanje človeškega gibanja z uporabo stereo vida. Raziskovali bomo predvsem biomehaniko človeške manipulacije z metodami, ki jih uporabljamo v robotiki pri ocenjevanju mehanizmov. Pričakujemo, da bomo s podporo mednarodnega sodelovanja pričeli graditi prototip humanoidne gornje ekstremitete. Drugi sklop raziskav pa obsega merjenje, vrednotenje in računalniško rekonstrukcijo človeškega gibanja z uporabo računalniškega vida.
- Fiziologija človeka
To je grupa raziskav, ki imajo aplikacijo v industriji, npr. pri ovrednotenju biofizikalnih značilnosti čevljev, oblek in zaščitne opreme ali pri ergonomski analizi delovnih mest, pa tudi v okoljski medicini in športu.
- Razvoj novih biomedicinskih naprav in metod v medicini in športu
Mednarodno odmevne so tudi raziskave, usmerjene v rehabilitacijo motorično prizadetih bolnikov z uporabo funkcionalne in terapevtske površinske in implantibilne električne stimulacije. Razvijamo in izdelujemo več vrst različnih tipov električnih stimulatorjev, ki omogočajo razne vrste elektroterapije, lajšajo bolečine, pospešujejo celjenje ran in omogočajo hojo hemiplegičnih bolnikov.
- Avtomatizacija, robotizacija in informatizacija proizvodnje
Skupina je tradicionalno povezana z vrsto slovenskih podjetij pri posodabljanju v proizvodnih procesov. Pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih našo povezovanje z gospodarstvom še okrepili predvsem na razvoju robotiziranih celic in proizvodnih linij in razširili teme tudi na problematiko nabavno-transportno-porabne verige materialnih tokov v tovarni.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljna paradigma tega programa je povezava človek-stroj. Gre za študij človeških biofizičnih značilnosti z metodami avtomatike, robotike in biokibernetike in za uporabo teh znanj pri razvoju sodobnih proizvodnih sistemov in tehnologij ter novih biomedicinskih naprav in metod. To je možno zaradi tega, ker je skupina interdisciplinarna, saj vključuje strokovnjake avtomatike, robotike, elektronike, strojništva, fizike, matematike, biokibernetike in fiziologije, in zaradi tega, ker je programska skupina tesno povezana s sorodnimi skupinami v svetu in komplementarnimi skupinami pri nas. Ta temeljna paradigma je novost v tehniških znanostih. Tehniške znanosti so tradicionalno razdeljene v področja, kot so strojništvo, elektrotehnika itd. V zadnjem desetletju, predvsem pa s pojavom robotike, so se področja pričela povezovati, tako npr. mehatronika združuje elektroniko, strojništvo in računalništvo. Še novejša pa so prizadevanja povezati raziskave bioloških sistemov s področji tehnike. Uspešno smo združili področje robotskih sistemov in področje fiziologije človeka, in smo tako ena izmed vodilnih skupin na svetu za celostno obravnavanje termoregulacije pri človeku. Glavna prednost naše programske skupine glede na ostale v svetu je v tem, da se v svetu ta proces šele pričenja, medtem ko je naša skupina interdisciplinarno povezavo zgradila že mnogo prej. Naša novejša odkritja na področju manipulacijskih in lokomocijskih značilnosti človeka so odprla vrsto novih raziskovalnih problemov, katerih rešitve lahko bistveno prispevajo k razvoju povsem nove generacije proizvodnih sistemov, ki vključujejo elemente humanoidnosti, ter biomedicinskih naprav rehabilitacijskih, terapevtskih in drugih postopkov v medicini in v športu. Pričakujemo, da bomo v prihodnjih leti prispevali v svetovno zakladnico znanj pomembna originalna odkritja in odprli nove raziskovalne probleme. Znano je tudi, da je ljubljanska šola električne stimulacije med pionirji področja. Zanimivo je, da navkljub večdesetlentnemu razvoju električna stimulacija ni vsesplošno uveljavljena. Slovenija je med najbolj naprednimi. Naši električni stimulatorji in z njimi povezane metode terapevtske in funkcionalne stimulacije postopoma prodirajo v svet.
Pomen za razvoj Slovenije
Za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Raziskave, ki jih izvajamo v skupini, so raziskave o človeku in za človeka, povezujejo znanje o človeku in uporabo tega znanja v različnih dejavnostih. Raziskave so namenjene gospodarskemu napredku, vendar je osrednja tema človek, gre torej predvsem za dvig življenjske ravni, ustvarjanje boljših pogojev dela in življenja, skrb za zdravo okolje, zmanjšanje polucije v najširšem smislu (materialne, mišljenjske, kulturne itd.). S tem pogledom želimo zmanjšati splošno obsedenost od neprizadete in koristoljubno usmerjene industrijske proizvodnje v tovarno prihodnosti, ki bo humana in ekološko neoporečna, ter soustvarjati tehnološki napredek, ki bo služil človeku pri ohranjanju zdravja. Za tehnološki razvoj Programska skupina, ki jo oblikujemo že vrsto let, je trajnejša oblika medsebojnega povezovanja in sodelovanja raziskovalno-izobraževalne sfere in gospodarstva na različnih področjih posodabljanja proizvodnje, zlasti pa na področjih avtomatizacije, robotizacije in informatizacije. To dokazuje že tradicionalno sodelovanje z gospodarstvom. Pomen obstoja takšne programske skupine (ki mora biti zaradi področja delovanja nadpovprečno velika in interdisciplinarna) vidimo predvsem v povezovanju in sodelovanju z gospodarstvom, v realizaciji vzorčnih avtomatiziranih in robotiziranih enot in postrojenj, ki so širšega pomena za Slovenijo, v prenosu sodobnih proizvodnih tehnologij in sistemov ter lastnih tehnoloških rešitev v gospodarstvo, v razvoju lastnih biomedicinskih pripomočkov (kot so električni stimulatorji) in metod. To bo prispevalo k splošnem dvigu kvalitete življenja, k humanizaciji proizvodnje, k realizaciji novih proizvodov in odpiranju novih delovnih mest ter k ekološko manj oporečni proizvodnji in dvigovanju konkurenčnosti našega gospodarstva. Za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine Slovenci so v zgodovini razvijali svojo identiteto tudi s pomembnim znanstvenim doprinosom v tehniških znanostih, predvsem v elektrotehniki, letalstvu itd. Program, ki ga predlagamo, teži k razvoju lastnih vrhunskih znanj in tehnologij in k povezovanju s svetom na osnovi enakovredne izmenjave (prevzemanje tujih rezultatov s »prodajo« lastnih doprinosov). Na ta način bomo prispevali k utrjevanju nacionalne identitete in k vključevanju Slovenije v sodobne mednarodne tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si