Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Avtomatika, Robotika in Biokibernetika

Uredi
Obdobja
01. januar 2022 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
2.06  Tehniške in tehnološke vede  Zdravstveni inženiring 
Ključne besede
Robotika, avtomatizacija, biokibernetika, robotsko učenje, inteligentni robotski sistemi, humanoidni roboti, rekonfigurabilna robotika, sodelovanje človeka z robotom, podajni roboti, robotska pomagala, okoljska fiziologija, ergonomija, pametne tovarne
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Upoš. tč.
11.495,7
A''
1.395,45
A'
3.214,01
A1/2
5.923,63
CI10
9.122
CImax
277
h10
48
A1
37,6
A3
41,34
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 05. december 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  585  9.851  8.265  14,13 
Scopus  711  13.444  11.569  16,27 
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20216  dr. Jan Babič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2022 - 2023  286 
2.  32523  dr. Urša Ciuha  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2022 - 2023  95 
3.  37551  dr. Jernej Čamernik  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2023  33 
4.  28474  dr. Tadej Debevec  Šport  Raziskovalec  2022 - 2023  363 
5.  33646  dr. Miha Deniša  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  49 
6.  57116  Victorien Olivier Faivre-Rampant  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  0 
7.  55069  Benjamin Fele  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  8 
8.  54689  Jason Thomas Fisher  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  8 
9.  25638  dr. Andrej Gams  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  234 
10.  50499  dr. Marko Jamšek  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2023  21 
11.  04038  dr. Igor Kovač  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  171 
12.  51692  Tjaša Kunavar  Sistemi in kibernetika  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  20 
13.  55596  Boris Kuster    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  7 
14.  08948  dr. Jadran Lenarčič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2023  467 
15.  53767  Zvezdan Lončarević  Proizvodne tehnologije in sistemi  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  26 
16.  52387  Matevž Majcen Hrovat    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  12 
17.  51232  Matija Mavsar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  12 
18.  33333  dr. Adam Charles McDonnell  Nevrobiologija  Raziskovalec  2022 - 2023  140 
19.  14676  dr. Igor Mekjavić  Srce in ožilje  Vodja  2022 - 2023  1.270 
20.  54681  Luka Mišković  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  6 
21.  52053  dr. Tinkara Mlinar  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  25 
22.  00118  dr. Bojan Nemec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2022 - 2023  286 
23.  55794  Peter Nimac  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  16 
24.  39154  dr. Rok Pahič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  36 
25.  30885  dr. Tadej Petrič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  191 
26.  50419  Primož Radanovič    Tehnični sodelavec  2022  9 
27.  52496  Joshua Royal  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2022  8 
28.  03327  dr. Anton Ružić  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  60 
29.  57115  Kristina Savevska  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  5 
30.  51693  Mihael Simonič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  44 
31.  11772  dr. Aleš Ude  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2022 - 2023  465 
32.  03264  Bogomir Vrhovec  Sistemi in kibernetika  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  60 
33.  03332  dr. Leon Žlajpah  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2022 - 2023  266 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  88.507 
Povzetek
V programski skupini Avtomatika, robotika in biokibernetika razvijamo nove tehnologije za povečanje produktivnosti in fleksibilnosti proizvodnih procesov. Rezultat našega dela so nove omogočitvene tehnologije za pametne tovarne, s čimer podpiramo proces digitalne transformacije proizvodnih sistemov, kar je eden glavnih elementov Industrije 4.0. V naših znanstvenih raziskavah upoštevamo tudi človeške dejavnike. To bo še posebej pomembno pri razvoju bodočih proizvodnih sistemov in tehnologij, ki bodo sledili konceptu Industrije 5.0 in se tako ne bodo osredotočali zgolj na proizvodnjo blaga in storitev zaradi dobička, temveč bodo v središče proizvodnih procesov postavili človeka. Prav poudarek na družbenih in okoljskih dimenzijah je tisto, kar razlikuje koncept Industrije 5.0 od Industrije 4.0. Z vse bolj zapletenimi proizvodnimi procesi se morajo delavci v proizvodnji soočati tudi z delom v zahtevnih okoljih, bodisi zaradi zunanjih (npr. poletni vročinski valovi v industrijskih okoljih) ali notranjih dejavnikov (npr. staranje, bolezen, itd.). Potreba po pomoči pri delu v proizvodnih procesih se povečuje skladno s težavnostjo teh dejavnikov. Na poti do proizvodnje, ki postavlja v središče človeka, je velikega pomena pravilno razumeti, kako lahko ljudem pri izpolnjevanju nalog pomagajo avtomatizacija in robotski sistemi (kolaborativni roboti, eksoskeleti, humanoidni roboti itd.), kako ljudje reagirajo in delajo v tovrstnih okoljih (ergonomija zahtevnih okolij) in kako jih lahko zaščitimo pred škodljivimi dejavniki v takšnih okoljih (osebna zaščitna oprema). Naša programska skupina je edinstvena v Sloveniji in ena redkih na svetu, ki lahko zagotovi ustrezno platformo za tovrstne raziskave in naslovi omenjene probleme. Da bi razvili napredne proizvodne sisteme, s katerimi bomo prispevali k doseganju ciljev Industrije 4.0 kot tudi Industrije 5.0, smo opredelili naslednja ključna raziskovalna področja: o Učenje in umetna inteligenca za povečanje avtonomije robotskih sistemov o Interakcija med človekom in robotom ter sodelovanje na delovnih mestih o Ergonomija in fiziološke omejitve v zahtevnih industrijskih okoljih o Človeško usmerjena robotika od teorije do modernih delovnih mest o Mobilna robotika za pametno proizvodnjo o Integracija rezultatov za fleksibilnejše robotske celice in pametno proizvodnjo Dosežene rezultate na teh področjih bomo na podlagi modernih znanstvenih metod in naprednih tehnoloških pristopov integrirali v koherentno celoto. S tem bomo zagotovili, da bo naša skupina še naprej v svetovnem vrhu na področju avtomatizacije proizvodnje, avtonomnih robotskih sistemov, okoljske ergonomije in v človeka usmerjene robotike. Z uspešno izvedbo našega programa bomo pomembno prispevali k razvoju industrijske proizvodnje in proizvodnih procesov ter realne ekonomije.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi vse večje kompleksnosti sodobnih proizvodnih procesov in kritične vloge, ki jo imajo ljudje v teh procesih, optimizacija proizvodnje v takih okoljih zahteva širok spekter dopolnilnih strokovnih znanj in sistematično strategijo implementacije. Rezultate je potrebno integrirati v uporabne in smiselne rešitve za naslednjo generacijo proizvodnih sistemov, ne da bi ogrozili zdravje in dobrega počutja delavca. Pri našem delu se osredotočamo na naslednja ključna raziskovalna področja, ki so pomembna za doseganje ciljev Industrije 4.0 in tudi Industrije 5.0: o Učenje in umetna inteligenca za povečanje avtonomije robotskih sistemov o Interakcija med človekom in robotom ter sodelovanje na delovnih mestih o Ergonomija in fiziološke omejitve v zahtevnih industrijskih okoljih o Človeško usmerjena robotika od teorije do modernih delovnih mest o Mobilna robotika za pametno proizvodnjo o Integracija rezultatov za fleksibilnejše robotske celice in pametno proizvodnjo Dosežene rezultate na teh področjih bomo na podlagi modernih znanstvenih metod in naprednih tehnoloških pristopov integrirali v koherentno celoto. Potencialni vpliv šestih ključnih raziskovalnih področij na znanost je mogoče razložiti s specifičnimi vplivi vsakega ključnega raziskovalnega področja in s splošnim vplivom, ki ga zagotavlja integracija rezultatov, ki doseže vrhunec pri prenosu rezultatov v industrijsko okolje. To je bila strategija v našem prejšnjem obdobju financiranja in bo še naprej glavno vodilo naših raziskav. Avtonomni roboti vedno bolj vplivajo na proizvodne procese in naše vsakodnevne dejavnosti. Bistvene lastnosti takšnih robotov so zaznavanje okolja in njihove (re)akcije v resničnih scenarijih. To je mogoče le z napredkom pri robotskem učenju in umetni inteligenci. Ta razvoj lahko korenito spremeni proizvodne in interakcijske procese, pri čemer bodo roboti lahko delovali neodvisno in brez nadzora. To bo privedlo do novih robotskih vmesnikov, povečane proizvodnje, hitrejših ciklov nastavljanja in rekonfiguracije, zmanjšanega fizičnega in kognitivnega stresa delavcev ter novih aplikacij za robote v neindustrijskih okoljih. Naše raziskave interakcij med človekom in robotom ter kolaborativnih delovnih mest bodo odprle nove možnosti za robotske aplikacije v pol-strukturiranih industrijskih okoljih z zagotavljanjem lahko dostopnega kolaborativnega robotskega sistema, ki uporabnikom omogoča uporabo robotov kot orodij na njihovem strokovnem področju. Opremljanje kolaborativnih robotov z učnimi in prilagodljivimi sposobnostmi je nujna lastnost njihove uporabe v industrijskih okoljih, avtomatizaciji laboratorijev, zdravstvu in domu. Naš inovativni eksperimentalni model za raziskovanje učinkov vročinskih valov na delazmožnost bomo uporabili za nadaljnje raziskave o vplivu vročinskih valov na populacije delavcev različnih starosti in spola. Rezultati teh raziskav bodo ključni za oblikovanje priporočil zainteresiranim deležnikom glede strategij za ublažitev toplotnih obremenitev. Koncept kombiniranja umetne težnosti z vadbo lahko zagotovi nov način rehabilitacije za ublažitev starostne sarkopenije in sarkopenije, ki je posledica hipoksične neaktivnosti (kot na primer pri bolnikih s Covid-19). Naše raziskave na področju robotike, ki so osredotočene na človeka, lahko radikalno izboljšajo uporabnost in uporabo nosljivih robotskih naprav z zagotavljanjem znanstvenega razumevanja, kako centralni živčni sistem zazna mehanske strukture, dodane človeškemu telesu (npr. eksoskeleti). Upoštevanje tega temeljnega načela bo pomagalo pri razvoju novih podpornih robotskih vmesnikov. Mobilnost in s tem povezane tehnologije bodo spremenile naše dojemanje tega, kaj je robot in kako nam lahko pomaga in svetu, v katerem živimo. Namesto da bi na robote mislili kot velike, fiksne, toge in odporne stroje, lahko robote v prihodnosti obravnavamo kot umetne organizme z zmožnostmi naravnih organizmov, kjer je njihova gibljivost bistvena lastnost. Neposreden vpliv naših raziskav na tem področju bo viden na omogočanju novih robotskih aplikacij v industrijskih okoljih, katera zahtevajo mobilnost, ki presega enostavne logistične naloge, ki obstajajo v trenutnih industrijskih okoljih, ter pri pojavu podpornih mobilnih robotov v drugih okoljih, npr. zdravju, športu in prostem času s ciljem pozitivne spremembe naše družbe. Znanstvena komplementarnost naših ključnih raziskovalnih področij bo naši skupini omogočila, da specifična znanstvena prizadevanja vključi v inovativne proizvodne celice in prikaže prednosti avtonomnih kognitivnih robotov, ki jih poganja umetna inteligenca, konceptov sodelovanja med človekom in robotom, uporabnosti podpornih naprav in učinkovitosti mobilne manipulacije v praktičnih industrijskih aplikacijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Že od ustanovitve, naša programska skupina prispeva k prenosu naprednih tehnologij s področja avtomatizacije, robotike in osebne zaščitne opreme v industrijske procese. V zadnjih letih smo pri razvoju novih tehnologij s teh področij sodelovali s številnimi slovenskimi (Kolektor, Hidria, Podkrižnik, Gorenje, Elvez, Unior, Lama, Litija, Prevent-Deloza, Tekstina, Intersocks itd.) in mednarodnimi podjetji (Yaskawa, Ottobock, Kimberly-Clark, W. L. Gore & Associates, Xsense, Blue Ocean Robotics, qbrobotics, Geox, Electrocycling, itd.). Predlagani program bo še naprej podpiral obstoječa industrijska sodelovanja, hkrati pa je tudi osnova za vzpostavitev novih sodelovanj z industrijo. Za sodelovanje z industrijo je pomembno tudi članstvo naše skupine v evropskem programu EIT Manufacturing (https://eitmanufacturing.eu), čigar vizija je združiti vodilne evropske deležnike na področju proizvodnih tehnologij in sistemov (tako raziskovalne organizacije kot tudi podjetja). Naša skupina na IJS vzdržuje digitalno inovacijsko stičišče s področja robotike, ki ga podpira projekt iz Obzorja 2020 TRINITY, in je eden od vodilnih partnerjev v Strateškem razvojno-inovacijskem programu (SRIP) Tovarne prihodnosti. Obe iniciativi sta namenjeni prenosu novih tehnologij in znanj v slovenske in evropske industrijske ekosisteme. V naslednjem obdobju financiranja bomo razvili nove tehnologije s področja robotskega učenja, kolaborativne robotike, rekonfigurabilne robotike in obtelesnih robotov, ki bodo zanimive za domača in mednarodna podjetja. Trenutno se na primer dogovarjamo z dvema zagonskima podjetjema za izvedbo projekta, v katerem bomo naše pasivne rekonfigurabilne naprave pripravili za industrijske aplikacije. Preko sodelovanj z zagonskimi podjetji pa tudi spin-off podjetji iz naše skupine bomo pohitrili preboj naših tehnologij na trg naprednih tehnoloških rešitev. V projektu iz Obzorja 2020 ReconCycle (2020-2024) v sodelovanju z nemškim podjetjem, ki se ukvarja z reciklažo elektronskih izdelkova, potekajo aktivnosti za prenos že pridobljenih in bodočih rešitev s področja robotskega učenja in rekonfigurabilne robotike v procese avtomatizirane reciklaže elektronskih izdelkov. Naše tehnologije bomo uporabljali tudi v projektih, ki prispevajo k izpolnjevanju Strategije pametne specializacije Slovenije S4 na področju pametnih tovarn. Primer takšnega prispevka je razvoj inteligentnega sistema za celovito kontrolo kakovosti v industrijski proizvodnji z rekonfigurabilno robotsko celico, ki ga trenutno razvijamo v sodelovanju s slovenskima podjetjema. Pomembna aktivnost v naslednjem obdobju bo tudi razvoj tržnih rešitev za pametno hlajenje, ki jih bomo vgradili v osebno zaščitno opremo in s tem pripomogli k boljšemu počutju in zdravju delavcev ter večji produktivnosti v času poletnih vročinskih valov. Predlagane rešitve bomo testirali in preizkusili na naslednji generaciji toplotnih manikinov. Pri spremljanju fiziologije delavcev na daljavo se bomo osredotočili na strategijah za napovedovanje temperature telesnega jedra na podlagi meritev kožne temperature z infrardečo termografijo. S tem bomo zagotovili varna delovna mesta (brez potencialnih virusnih infekcij), in zaspremljanje zdravja pacientov med samoizolacijo na domu (Covid-19). Sinergije med različnimi področji, na katerih deluje naša programska skupina, bodo pomembne pri uporabi novih tehnologij na področju zdravstva in rehabilitacije. Ustanovitev laboratorija za umetno težnost v našem planiškem centru PlanHab bo omogočila razvoj novih strategij za ublažitev starostne sarkopenije in za rehabilitacijo pacientov po daljšem obdobju hipoksične neaktivnosti kot posledica bolezni (npr. Covid-19). Študije bodo pokazale uporabnost umetne težnosti v bodočih vesoljskih plovilih in habitatih, z namenom preprečevanja fizioloških adaptacij na zmanjšano težnost. Planiški laboratorij PlanHab bo podprla Evropska vesoljska agencija (ESA) in bo dostopen vsem evropskim znanstvenikom, predvsem za izvajanje raziskav, ki jih bo podprla ESA.
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno