Projekti / Programi
Sedimentologija in mineralne surovine
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P460 |
Naravoslovno-matematične vede |
Sedimentologija |
Sedimentologija, karbonatne in klastične kamnine, mineralne surovine, metamorfne kamnine, predornine in tufi, gline, regionalna geologija, tektonika, sedimentacijski bazeni, informacijski geološki sistemi
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.242 |
Povzetek
Sedimenti in sedimentne kamnine zavzemajo preko 90 % slovenskega prostora. Med temi prevladujejo karbonati, apnenci in dolomiti, ki sestavljajo predvsem gorski svet in dinarski kras, v precejšnji meri pa so zastopani tudi klastiti. Ti grade severovzhodni del Slovenije, dele Posavksih gub ter flišne bazene na Primorskem, recentni sedimenti pa zapolnjujejo večje tektonske udorine in ravnice. Ostalih nekaj odstotkov ozemlja pripada magmatskim in metamorfnim kamninam na Pohorju, Kozjaku in Strojni.
Vse naštete kamnine se že po naravi uvrščajo med nekovinske mineralne surovine (naravni arhitektonski kamen, surovine za gradbeništvo in kemično industrijo), ali pa se nahajajo v njih energetske surovine (premog, nafta in plin, uran) in ponekod kovinske mineralne surovine. Istočasno so sedimentni kompleksi danes pomembni rezervoarji pitnih in termalnih vod ter objekti antropogene polucije.
Program, ki ima prvenstveno značaj temeljnih raziskav, dobljeni podatki pa široko uporabo v aplikacijah, predstavlja nadaljevanje raziskav iz preteklih let, saj so tovrstne raziskave nujne za poznavanje geološke zgradbe Slovenije in njenega naravnega surovinskega potenciala. Slovenija ima zaradi svoje specifične lege na stičišču treh velikih geotektonskih enot - Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, zelo zapleteno geološko zgradbo, s pestro litološko sestavo kamnin v širokem časovnem razponu od paleozoika do kvartarja, ki so se odlagale in nastajale v različnih sedimentacijskih okoljih.
V programu bomo obravnavali kamnine in mineralne surovine oziroma geološke vire v njihovem celotnem "življenskem krogu". Ta sega od geoloških okolij in procesov, njihovega nastajanja do erozije materiala in prenosa le-tega v nova okolja. Raziskave tega naravnega kroga geoloških virov naj bi dala odgovore o njihovi sestavi, strukturi in genezi ter s tem prispevale k boljšemu poznavanju nacionalnega ozemlja. V sklopu raziskav bomo pridobili nove podatke o sedimentoloških, petroloških, mineraloških, geokemičnih, petrofizikalnih, stratigrafskih in strukturnogeoloških značilnostih ter kompleksnem razvoju posameznih sedimentacijskih bazenov. Z interpretacijo podatkov bomo lahko ocenili potencialnost posameznih geoloških virov in prostorov, kar je posebej pomembno za gospodarsko vlaganje v raziskave in izkoriščanje domačih, predvsem dolgoročno deficitarnih naravnih surovin.
Programska skupina ima močan interdisciplinarni in medinstitucijski značaj, tako znotraj Slovenije kot tudi v mednarodnem prostoru. Delo in podatki se namreč prepletajo z drugimi geološkimi projekti, ki jih izvaja Geološki zavod Slovenije (geološke karte, okolje, vode ...), kot tudi druge geološke institucije v Sloveniji in inozemstvu.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje sedimentnih kamnin in sedimentacijskih bazenov je pomembno za širši mednarodni prostor tudi iz znanstvenega stališča. Slovenija leži namreč na stičišču treh velikih geotektonskih enot: Alp, Dinaridov in Panonskega bazena. Zato je poznavanje geologije slovenskega prostora ključ za razumevanje odnosov med njimi in geneze kamnin. Predvsem je bistvena korelacija skladov z drugimi sosednjimi bazeni. Razen omenjenega ima Slovenija nekatere specifične geološke danosti, ki jih je možno proučevati le pri nas. Naj jih omenimo nekaj: Kras kot primer matičnega krasa, velenjsko premogišče z drugim najdebelejšim slojem premoga na svetu, ki je nastalo zaradi hitrega pogrezanja velenjske kadunje ter rudišče živega srebra Idrija, kot drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Med pomembnejše znanstvene dosežke PS za evropsko in svetovno geologijo lahko štejemo raziskave katastrofičnih mej v geološki zgodovini. Razen z masovnim izumiranjem organizmov, ugotovljenim s spremembo fosilov, so te meje zabeležene tudi s spremembo izotopske sestave apnencev in dolomitov. Poseben pomen ima kredno-terciarna meja, ker ta pri nas poteka v faciesu plitvovodnih apnencev (več lokacij na Krasu) in je velika redkost v celotnem mediteranskem prostoru. Drugod je namreč zabeležena v globjemorskem razvoju laporjev. Permsko-triasno mejo pa smo raziskovali s profili v Karavankah in pri Idriji. O obeh geoloških mejah smo poročali v odmevnih revijah. Glede na majhnost in izredno geološko pestrost je Slovenija tudi idealen geološki poligon za izobraževanje novih kadrov, za strokovne ekskurzije ter potencialno območje za nove učne poti in geoparke. Vpetost v mednarodni prostor je izkazana z intenzivnim sodelovanjem z geologi iz sorodnih geoloških inštitucij v tujini, kar je razvidno tudi iz skupnih znanstvenih objav.
Pomen za razvoj Slovenije
Kljub temu, da je program v prvi vrsti usmerjen v temeljne raziskave usedlin, sedimentnih kamnin in sedimentacijskih bazenov, je neposredni pomen za gospodarstvo in družbo velik. Rezultati raziskav bodo imeli velik vpliv na prihodnje delovanje številnih gospodarskih panog ter za prihodnje načrtovanje preskrbe z energijo v Sloveniji. Predvsem moramo poudariti aplikacijo rezultatov na področje izkoriščanja mineralnih surovin, tako nekovinskih kot tudi energetskih surovin, kot so premog, plin in geotermalna energija. Nosilec obojih surovin so prav nevezani sedimenti in sedimentne kamnine. Večji del jih pridobivamo z odkopavanjem. To sta tehnični in naravni kamen, lapor, tuf, kremenov pesek, roženci, kalcit, gline... Iz teh materialov lahko izdelamo materiale, od katerih je odvisna cela paleta panog: industrija gradbenega materiala, keramična, kemična, steklarska in kovinska industrija, metalurgija in vodno gospodarstvo. Od industrijskih panog na področju energetike bodo imele koristi predvsem panoge, povezane s pridobivanjem električne energije iz fosilnih goriv (premog) in pa panoge, povezane z izkoriščanjem geotermalne energije (zdravilišča, ogrevanje, rastlinjaki, geotermalne elektrarne). Raziskovalci PS so bili vpeti tudi v druge naloge. Nekateri so nosilci podatkovnih baz o mineralnih surovinah, prav tako pa sodelujemo pri smernicah s področja rudarstva in mineralnih surovin ter pri urejanju in načrtovanju prostora. Zato ima predlagani program velik pomen za delovanje države (Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) in velik pomen za podporo rudarski in gradbeni stroki. Del zastavljenega programa PS predstavlja tudi podporo k izdelavi osnovne in vseh vrst tematskih geoloških kart. Med temi omenjamo v prvi vrsti Geološko karto Kozjanskega v merilu 1:50.000 ter tiste karte, ki so v zaključni fazi izdelave ali v pripravi za tisk, kot npr. karte okolice Cerknega in Žirov (globjevodni paleozojski in mezozojski sedimenti , grödenski uranonosni klastiti) ter okolica Krškega (novi geološki parametri bistveno dopolnjujejo poznavanje geoloških danosti okolice NEK). Poseben pomen imajo podatki, pridobljeni v okviru tega programa za monografijo Geologija Slovenije, ki je v zakljiučni pripravi za tisk. Sodelovali smo tudi pri pisanju poglavij o terciarnih kamninah v Centralni Evropi ter pri tolmaču za karte Cirkumpanonskega prostora. Poznavanje več km debelega kompleksa neogenskih sedimentnih kamnin v NE Sloveniji je v zadnjih letih izredno napredovalo. Vzroki temu so predvsem ekonomski – nafta in plin ter geotermija. Ta neogenski paket pretežno klastičnih kamnin smo na osnovi značilnih fosilov ter litološke in mineraloške sestave razdelili v 7 formacij. Raziskave so bile osredotočene predvsem na Mursko depresijo,v manjšem obsegu pa še na Slovenske Gorice, Haloze in Kozjansko. Dobro poznavanje površinske kamninske zgradbe posameznih tektonskih enot je izredno pomembno tudi za prepoznavanje geološke zgradbe v večjih globinah . Naslednji sklop zastavljenega programa PS so raziskave sedimentov kot objekta antropogene polucije . Raziskave recentnih sedimentov so bile osredotočene na slovensko morje in na Blejsko jezero. Podatki imajo dokajšen odmev, predvsem v tujem strokovnem tisku. Prav zahvaljujoč obstoječemu in predhodnemu programu imamo danes dokaj celovito sliko morskega dna slovenskega morja, tako njegovo sestavo zrnavosti kot vsebnost težkih kovin in organskih onesnaževalcev, kar je posebnega pomena za ločevanje antropogene polucije od naravnih, geološko pogojenih vsebnosti težkih kovin v usedlinah. Za ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine ima neposredne koristi tudi restavratorstvo, predvsem z zagotavljanjem primernega naravnega kamna za obnovo nekaterih objektov. Kot primer omenjamo uspešno restavriranje stopnišča na Blejskem otoku, za katerega smo našli ustrezen kamen enakega izgleda in porekla, kot je bil originalen.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
