Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mineralne surovine

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P460  Naravoslovno-matematične vede  Sedimentologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Sedimentologija, karbonatne in klastične kamnine, mineralne surovine, metamorfne kamnine, predornine in tufi, gline, regionalna geologija, tektonika, sedimentacijski bazeni, informacijski geološki sistemi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15807  dr. Magda Čarman  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  121 
2.  06522  dr. Bogomir Jelen  Geologija  Raziskovalec  2009  164 
3.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  388 
4.  04133  dr. Polona Kralj  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  167 
5.  08255  dr. Miloš Markič  Geologija  Raziskovalec  2010 - 2012  211 
6.  06541  dr. Miha Mišič  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  155 
7.  01404  dr. Bojan Ogorelec  Geologija  Raziskovalec  2009  369 
8.  05066  dr. Dragomir Skaberne  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  240 
9.  08253  dr. Slavko Vekoslav Šolar  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  350 
10.  23427  dr. Gorazd Žibret  Geologija  Vodja  2009 - 2012  216 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.232 
Povzetek
Sedimenti in sedimentne kamnine zavzemajo preko 90 % slovenskega prostora. Med temi prevladujejo karbonati, apnenci in dolomiti, ki sestavljajo predvsem gorski svet in dinarski kras, v precejšnji meri pa so zastopani tudi klastiti. Ti grade severovzhodni del Slovenije, dele Posavksih gub ter flišne bazene na Primorskem, recentni sedimenti pa zapolnjujejo večje tektonske udorine in ravnice. Ostalih nekaj odstotkov ozemlja pripada magmatskim in metamorfnim kamninam na Pohorju, Kozjaku in Strojni. Vse naštete kamnine se že po naravi uvrščajo med nekovinske mineralne surovine (naravni arhitektonski kamen, surovine za gradbeništvo in kemično industrijo), ali pa se nahajajo v njih energetske surovine (premog, nafta in plin, uran) in ponekod kovinske mineralne surovine. Istočasno so sedimentni kompleksi danes pomembni rezervoarji pitnih in termalnih vod ter objekti antropogene polucije. Program, ki ima prvenstveno značaj temeljnih raziskav, dobljeni podatki pa široko uporabo v aplikacijah, predstavlja nadaljevanje raziskav iz preteklih let, saj so tovrstne raziskave nujne za poznavanje geološke zgradbe Slovenije in njenega naravnega surovinskega potenciala. Slovenija ima zaradi svoje specifične lege na stičišču treh velikih geotektonskih enot - Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, zelo zapleteno geološko zgradbo, s pestro litološko sestavo kamnin v širokem časovnem razponu od paleozoika do kvartarja, ki so se odlagale in nastajale v različnih sedimentacijskih okoljih. V programu bomo obravnavali kamnine in mineralne surovine oziroma geološke vire v njihovem celotnem "življenskem krogu". Ta sega od geoloških okolij in procesov, njihovega nastajanja do erozije materiala in prenosa le-tega v nova okolja. Raziskave tega naravnega kroga geoloških virov naj bi dala odgovore o njihovi sestavi, strukturi in genezi ter s tem prispevale k boljšemu poznavanju nacionalnega ozemlja. V sklopu raziskav bomo pridobili nove podatke o sedimentoloških, petroloških, mineraloških, geokemičnih, petrofizikalnih, stratigrafskih in strukturnogeoloških značilnostih ter kompleksnem razvoju posameznih sedimentacijskih bazenov. Z interpretacijo podatkov bomo lahko ocenili potencialnost posameznih geoloških virov in prostorov, kar je posebej pomembno za gospodarsko vlaganje v raziskave in izkoriščanje domačih, predvsem dolgoročno deficitarnih naravnih surovin. Programska skupina ima močan interdisciplinarni in medinstitucijski značaj, tako znotraj Slovenije kot tudi v mednarodnem prostoru. Delo in podatki se namreč prepletajo z drugimi geološkimi projekti, ki jih izvaja Geološki zavod Slovenije (geološke karte, okolje, vode ...), kot tudi druge geološke institucije v Sloveniji in inozemstvu.
Pomen za razvoj znanosti
Tehnološki razvoj, ki omogoča široko uporabo instrumentalnih metod v geologiji, ter računalniško podprti matematični programi, s katerimi je mogoče z veliko verjetnostjo in natančnostjo modelirati naravne procese in pojave, so odprli nove razsežnosti raziskav na področju geoloških ved, predvsem mineralogije, petrologije, geokemije in geologije ekonomsko pomembnih nahajališč nekovinskih in kovinskih mineralnih surovin. Klasične metode, kot so terensko delo, izdelava profilov in optična mikroskopija ostajajo kakovostna osnova naših študij, ki jih nadgrajujemo z modernimi metodami kot so računalniško modeliranje rentgenskih difrakcijskih zapisov ali elektronska mikroskopija z mikrogeokemijo. Tako lahko na mikrometrskem območju prepoznavamo lastnosti, ki so pomembne za uporabnost naravnih mineralov, sedimentov in kamnin v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu, ter procese, zaradi katerih kamnine ali sedimenti ogrožajo varnost ljudi in njihovega premoženja, predvsem v smislu nastajanja območij preperevanja, gravitacijske nestabilnosti in nasičenja z meteornimi vodami. Z računalniškim modeliranjem rentgenskih zapisov in kemične sestave filosilikatov lahko predvidimo širjenje radioaktivnih ionov v primeru prepuščanja skladišč radioaktivnih odpadkov in spremljamo spremembe v samih glinenih mineralih zaradi vezave radioaktivnih ionov v plastnato strukturo ali adsorpcije na površino minerala. Naše raziskave so usmerjene tudi k temeljitejšemu, celostnemu in sodobnemu poznavanju geoloških razmer v Sloveniji in tipov kamnin, združenih v geoloških formacijah. Zanimajo nas vsi vidiki kamnin – od nastanka oziroma kristalizacije, sestave, parageneze, postsedimentacijskih procesov kot sta diageneza in metamorfizem, tektonike, do degradacije, preperevanja, uporabnosti, vsebnosti mineralnih in energetskih surovin ter pitnih, mineralnih in termalnih vod. Kamenine in sedimenti nas zanimajo tudi kot viri ali nosilci (lovilci) onesnaženja okolja v mikro in makro sistemih. V takšnem smislu poznavanja geologije slovenskega prostora se lahko tudi hitro, kakovostno in celostno odzivamo na problematiko, s katero se srečujejo izvajalci aplikativnih projektov s področja rudarstva, hidrogeologije in geotehnike. Pomembne so raziskave petrografije, geokemije in geologije premoga, ki je za Slovenijo izjemna in razpoložljiva klasična energetska surovina. Sistematično raziskujemo tipe premogov, njihovo prostorsko razprostranjenost in energetsko vrednost, procese onesnaževanja zaradi izgorevanja premoga v velikih in majhnih kuriščih, ter okoljska tveganja zaradi intenzivnega izkoriščanja v smislu geomehanske nestabilnosti območij rudarjenja in odlagališč jalovine, predvsem elektrofilterskega pepela. Naša programska skupina je trdno zavezana združevanju temeljnih raziskav in njihove neposredne uporabnosti za strokovno in laično javnost ter v pedagoških procesih na vseh stopnjah šolanja, od osnovnega do univerzitetnega. V naši programski skupini združujemo sodobna znanja o lastnosti mineralov, kamnin in sedimentnih formacij ter njihovo razpoložljivostjo, ranljivostjo in možnostjo izkoriščanja na družbeno sprejemljiv, ekonomsko upravičen in trajnosten način.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati naših raziskav na področju energetskih in drugih mineralnih surovin in okoljskih problemov, povezanih z njimi ter pobočnih masnih premikov (zemeljski plazovi, podori) predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo. Z raziskavami bolje spoznavamo in razumemo delovanje procesov znotraj posameznih prej naštetih segmentov. Celovito poznavanje geoloških danosti (kamninske sestave prostora, naravnih virov, kvalitete in količine) je zelo pomembno in je ena od osnovnih nalog, pa tudi strateška nujnost vsake države. Celovito poznavanje pripomore k optimalnejšemu načrtovanju in kasneje tudi izkoriščanju na področju mineralnih surovin in energetike ter v čim bolj vzdržnem upravljanje s prostorom v smislu izogibanja stabilnostno problematičnim območjem. Sodelavci PS so upravljavci in vzdrževalci podatkovnih baz o mineralnih surovinah, spet drugi pa projektanti geoloških del v rudarstvu in projektanti ter nadzorniki gradbenih rudarskih del. Prav tako smo pripravljavci smernic s področja rudarstva in mineralnih surovin sodelujemo pri urejanju in načrtovanju prostora. Zato ima predlagani program velik pomen za delovanje države (Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje in kmetijstvo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) in velik pomen za podporo rudarski in gradbeni stroki. Raziskave na področju MS in energetike bodo vodile/vodijo v bolj gospodarno upravljanje z MS in reševanje oskrbe z nekovinskimi MS in s surovinami za gradbeništvo, kar vodi v večjo samozadostnost republike Slovenije na tem področju. Geokemične raziskave območij, onesnaženih zaradi pridobivanja in predelave mineralnih surovin, vodijo v razumevanje njihovega celostnega vpliva na okolje, v katerem živimo. S povezovanjem pridobljenih temeljnih znanj iz naštetih področij se bo lažje vzpostavila ustreznejša osnova za planiranje na državni, regionalni in lokalni ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno