Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mineralne surovine

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P430  Naravoslovno-matematične vede  Mineralna rudišča, ekonomska geologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
mineralne surovine, kovinske surovine, agregati, surovine za gradbeništvo, recikliranje, rudarski odpadki, vplivi na okolje, trajnostno upravljanje, kovine, premog, zemeljski plin, črne kamnine, glina, gradbeni materiali
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.964,83
A''
451,7
A'
1.364,37
A1/2
1.955,1
CI10
2.528
CImax
133
h10
26
A1
10,42
A3
9,57
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 13. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  145  2.376  2.001  13,8 
Scopus  203  3.289  2.724  13,42 
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30958  dr. Jasminka Alijagić  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  65 
2.  08686  Bernarda Bole  Geologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2024  42 
3.  51724  Rok Brajković    Tehnični sodelavec  2018 - 2024  124 
4.  55822  Barbara Čeplak  Geologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  18 
5.  11447  dr. Meta Dobnikar  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  173 
6.  34379  dr. Kristina Ivančič  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  70 
7.  58122  Barbara Karničnik    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
8.  53562  Saša Kos  Geologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  42 
9.  04133  dr. Polona Kralj  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  170 
10.  50620  dr. Neža Malenšek Andolšek  Geologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2024  29 
11.  08255  dr. Miloš Markič  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  214 
12.  29608  dr. Miloš Miler  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  193 
13.  37002  Snježana Miletić  Geologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2024  57 
14.  51753  Emil Pučko    Tehnični sodelavec  2018 - 2024  18 
15.  10668  dr. Duška Rokavec  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  365 
16.  05486  Andreja Senegačnik  Geologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2024  678 
17.  05066  dr. Dragomir Skaberne  Geologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  243 
18.  08253  dr. Slavko Vekoslav Šolar  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  350 
19.  17226  Mladen Štumergar    Tehnični sodelavec  2018 - 2023  10 
20.  38183  dr. Klemen Teran  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2024  64 
21.  11338  dr. Mirka Trajanova  Geologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  295 
22.  34080  Tina Zajc Benda  Geologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  48 
23.  38099  dr. Manja Žebre  Geologija  Raziskovalec  2018  105 
24.  23427  dr. Gorazd Žibret  Geologija  Vodja  2018 - 2024  217 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.176 
Povzetek
Evropska unija je vse bolj in bolj odvisna od uvoza mineralnih surovin. Nemoteno zagotavljanje oskrbe z mineralnimi surovinami iz domačih virov, iz uvoza in preko recikliranja je ključ za nemoteno delovanje evropskega gospodarstva. Programska skupina Mineralne surovine se ukvarja z raziskavami mineralnih surovin v celotnem življenjskem krogu: od raziskav geoloških formacij, ki so nosilci surovin, preko raziskav posameznih ležišč, vplivov na okolje pri preteklih in sedanjih pridobivanjih in predelavi surovin, možnosti recikliranja rudarskih in drugih odpadkov ter konceptov in politik trajnostne oskrbe in upravljanja s surovinami na lokalni, državni in mednarodni ravni. Pri tem se osredotočamo tako na surovine za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov (kameni agregati, prod in pesek, naravni kamen, glina), kovinske (Pb, Zn, Hg, Sb ipd.), nekovinske (kremenov pesek, roženec ipd.) in tudi na energetske surovine (premog, zemeljski plin), vključujoč uporabo geotermalne energije. Opravljamo tudi raziskave, ki so posredno pomembne za raziskovanje surovin, kot so uporaba naprednih metod obdelav podatkov in razvoj novih, raziskave meteoritov kot primarnih gradnikov zemeljske skorje, raziskave izvora uporabljenih materialov pri arheoloških izkopavanjih in podobno.   Uporabljamo multidisciplinarni pristop ter različne raziskovalne metode: terensko delo, vzorčenje in meritve, laboratorijske obdelave vzorcev, analize materialov (ICP-MS, SEM/EDS, rentgenska difrakcija ter optična mikroskopija), obdelava podatkov, razširjanje novo pridobljenega znanja in prenos v prakso. Rezultate našega raziskovalnega dela redno preizkušamo tudi izven kroga raziskovalcev v naravoslovju: organiziramo posvetovanja in delavnice, na katere povabimo različne deležnike. Novo pridobljena znanja pripomorejo k boljšemu vodenje rudarske javne službe, boljšem prostorskem planiranju, boljšem upravljanju s surovinami na lokalni in državni ravni in pomoč gospodarstvu. Programska skupina Mineralne surovine pa pusti svoj pečat tudi v mednarodnem okolju, saj smo člani EuroGeoSurveys in EIT Raw Materials, sodelujemo pa tudi v številnih razvojnih mednarodnih projektih s področja mineralnih surovin.
Pomen za razvoj znanosti
Vedno večje zahteve po znanju se odražajo tudi v geoznanosti. Zaradi potrebe po reševanju vsestranskih življenjskih problemov, se je strokovna javnost počasi začela zavedati njenega pomena. Po mnogih desetletjih trdega dela smo uspeli dokazati, da je geoznanost eden od temeljev naravoslovnih ved, brez katere ni mogoč trajnostni razvoj sodobne družbe. Dejstvo, da se vloga in pomen geoznanosti krepita, deluje spodbudno tudi pri reševanju problemov in izzivov, ki jih družbi prinaša čas.   Slovenija se nahaja na geološko zelo pestrem in strukturno zapletenem ozemlju, razpetem med Alpe, Dinaride in Panonski bazen. Tu se odražajo posledice preko 600 milijonske geološke zgodovine, na kateri temelji celotna naravna danost, ki nas obkroža. Oblikovala je vso živo in neživo naravno dediščino, ki jo šele zadnjih nekaj tisočletij preoblikuje tudi človek. To je eden od vzrokov, da raziskave raziskovalcev programske skupine predstavljajo preplet široko zastavljenih nalog; gradijo znanja in spoznanja na nacionalnem nivoju ter prispevajo svoj del v mozaik geoznanosti za razumevanje delovanja sistema Zemlje in procesov na njej. Dajejo nam vpogled v kamninsko, mineralno in kemično sestavo raziskovanega prostora, v procese nastanka kamnin ter na odzive površja na dogajanja v globinah. Proučevanje geološke preteklosti nam pomaga razumeti sedanjost in dokaj dobro predvidevati razvoj dogodkov v prihodnosti. Posredno nam geološka zgodovina določenega območja veliko pove tudi o mineralnih surovinah. Ker je postalo jasno, da so naravni viri bistvenega pomena za človeško življenje in blaginjo, se povečuje težnja po oživitvi dejavnosti za lastno proizvodnjo surovin.   Med vidnejše znanstvene dosežke spadajo podrobne raziskave vulkanske aktivnosti smrekovškega območja ter spremljajoče spremembe v kamninah. Slednje so bile predvsem posledica delovanja hidrotermalnih fluidov. V času ohlajanja se je spreminjala sestava reakcijskih raztopin in kristalizirali so različni avtigeni minerali. Med njimi naj omenimo zeolite, ki pomenijo potencialno mineralno surovino. Nadaljnje spremembe so bile posledica delovanja visoko mineraliziranih raztopin. Podobni procesi so vidni v sistemih za izkoriščanje termalne vode, iz katere se pri padcu pritiska in temperature izloča velika količina mineralnih snovi.   V raziskave na območju Vzhodnega Alpinika v Sloveniji je bil zajet v glavnem masiv Pohorja, podrejeno pa tudi Kozjaka. Iz večletnega preučevanja pohorskega magmatizma in metamorfnih kamnin izhaja povsem nov model nastanka Pohorskega tektonskega bloka. S tem se je odprla nova perspektivnost območja za odkritje nahajališč kovinskih mineralnih surovin in vodnih/termalnih virov. Drugačen je pogled na razporeditev in stopnjo deformacij v kamninah, ki vpliva na planiranje izkoriščanja okrasnega kamna na Pohorju. Podatki neposredno vplivajo na interpretacijo razvoja nekaterih sedimentacijskih bazenov zahodnega obrobja Centralne Paratetide. V njih in v globljih sedimentacijskih bazenih vzhodne Slovenije, se nahajajo naša najbogatejša nahajališča neobnovljivih energentov; premogi velenjskega bazena so bili podrobno preučevani tako na makro kot tudi mikro nivoju in dognanja so znatno vplivala na določanje nevarnih območij pri njihovem odkopavanju. Sedimenti in sedimentne kamnine terciarnih bazenov pa predstavljajo pomemben vir mineralnih agregatov ter so glavni nosilci mineralne in termalne vode.   Vpliv človeka na okolje je iz leta v leto večji in posledice vse bolj očitne. Zato je okoljska problematika postala ena izmed izrazitejših raziskovalnih tem programske skupine. Predvsem veliki posegi v prostor in onesnaženje so botrovali, da je Mednarodna zveza geoloških znanosti sprejela predlog za novo geološko obdobje poimenovano Antropocen. S sledenjem razporeditve in širjenja onesnaževal v tleh in atmosferi, kot posledica pridobivanja, predelave, odlaganja in reciklaže mineralnih surovin v najbolj ogroženih delih Slovenije in tudi širše v svetu, smo uspeli vsaj delno povečati za
Pomen za razvoj Slovenije
Da bi program lahko odgovoril na kompleksna vprašanja, ki jih geoznanosti postavlja družba, postaja pristop do reševanja problemov vedno bolj interdisciplinaren, s tem pa razumljivejši širši strokovni in laični javnosti. Eden od predpogojev, da imajo rezultati znanstveno-raziskovalnega dela lahko družbeno-ekonomski in kulturni pomen je razumevanje, kaj nam določena stroka lahko ponudi in zaznati njeno znanstveno in uporabno vrednost.   Vse večjo težo imajo interpretacije osnovane na znanstvenih spoznanjih. Dognanja programske skupine so vtkana v izdelavo tematskih geoloških kart, dvo- in tri-dimenzionalnih geoloških modelov, namenjenih usmerjanju aktivnosti človeka glede na njegove potrebe in omogočanju ustreznega načrtovanja posegov v prostor. Nudijo podatke o nahajališčih rudnih in nerudnih mineralov, podzemnih vodnih virov, energetskih surovin itd. ter dajejo sugestije o perspektivnosti območij za taka nahajališča. Vzporedno spremljamo odziv podlage na onesnaženje in kopičenje onesnaževal v urbanem in neurbanem okolju, kar je predvsem posledica človekovih dejavnosti. Sodelovali smo pri pripravi več objav, tudi s poljudno vsebino, s katerimi seznanjamo uporabnike in bralce o pomenu in pestrosti geološke dediščine.   Na geoloških podatkih danes že v veliki meri temeljijo druge naravoslovne vede, predvsem tiste, ki so neposredno povezane s procesi in aktivnostmi na zemeljskem površju (biologija, agronomija, geografija, gradbeništvo, arhitektura, metalurgija) ali v globini (rudarstvo za oskrbo s surovinami, vodnimi viri, energenti), nekoliko manj pa tiste, kjer so učinki posredni ali pa zavedanje o medsebojni povezanosti še ni prepoznano (tehnologije za proizvodnjo zahtevnih materialov, elektrotehnika, forenzika, medicina idr.). Pri tem tudi Slovenija ni izjema.   Raziskovalci programske skupine smo sodelovali v večjih gradbenih projektih, ki so se izvajali v Sloveniji v tem projektnem obdobju. Naj omenimo le največje: predor Karavanke, II. tir Divača-Kozina, ČHE Kozjak, HE Brežice, odlagališče NSRO Vrbina. Poleg tega smo bili vključeni v manjše naloge, katerih problematika pa za naročnike ni bila nič manj pomembna. V tem sklopu je novo in zato pomembno področje, ki ga predstavljajo SEM/EDS preiskave za potrebe tekstilne industrije.   Prenos znanja v prakso predstavlja tudi vodenje rudarske javne službe v Sloveniji, kot podajalci ekspertnih ocen za potrebe prostorskega načrtovanja in kot sodni izvedenci na področju mineralnih surovin. Delovanje programske skupine torej znatno pripomore k boljšemu in bolj učinkovitemu upravljanju z mineralnimi surovinami na lokalni, regionalni in državni ravni.   Ne nazadnje, baza podatkov nahajališč mineralnih surovin rudarske javne službe, ki so jo za pripravili sodelavci programske skupine, in se uporablja na nacionalni ravni, se je zgradila tudi na osnovi dolgoročnih raziskovalnih rezultatov programske skupine. Žal moramo ugotoviti, da je zaradi časovnega zamika od izdelave do uporabe podatkov to dejstvo velikokrat prezrto.   Podatki programske skupine so bili uporabljeni pri opredeljevanju geološko pogojenih nevarnosti, kot tudi pri vzpostavitvi parka Vulkanija na Goričkem in UNESCO Globalnih Geoparkov Idrija in Karavanke/Karawanken.   Programska skupina torej pomaga graditi geoznanstveno osnovo za ohranjanje našega koščka naravnega okolja, da bi naravne vire izkoriščali in uporabljali modro, v dobro in za boljše življenje nas vseh. Krepimo zavedanje o ranljivosti našega okolja, da bi z njim spoštljivo ravnali v smislu trajnostnega razvoja naše družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno