Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mineralne surovine

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.07  Naravoslovje  Geologija  Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) 

Koda Veda Področje
P430  Naravoslovno-matematične vede  Mineralna rudišča, ekonomska geologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30958  dr. Jasminka Alijagić  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2017  64 
2.  08686  Bernarda Bole  Geologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  42 
3.  15807  dr. Magda Čarman  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2014  121 
4.  04133  dr. Polona Kralj  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2017  167 
5.  50620  dr. Neža Malenšek Andolšek  Geologija  Mladi raziskovalec  2017  29 
6.  08255  dr. Miloš Markič  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2017  211 
7.  29608  dr. Miloš Miler  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2017  193 
8.  37002  Snježana Miletić  Geologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2017  57 
9.  06541  dr. Miha Mišič  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2014  155 
10.  10668  dr. Duška Rokavec  Geologija  Raziskovalec  2014 - 2017  365 
11.  05486  Andreja Senegačnik  Geologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  676 
12.  05066  dr. Dragomir Skaberne  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2017  240 
13.  08253  dr. Slavko Vekoslav Šolar  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2017  350 
14.  17226  Mladen Štumergar    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  10 
15.  38183  dr. Klemen Teran  Geologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  63 
16.  11338  dr. Mirka Trajanova  Geologija  Raziskovalec  2014 - 2017  293 
17.  34080  Tina Zajc Benda  Geologija  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  48 
18.  38099  dr. Manja Žebre  Geologija  Raziskovalec  2017  104 
19.  23427  dr. Gorazd Žibret  Geologija  Vodja  2013 - 2017  216 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.263 
Povzetek
Prvenstveno poslanstvo predloga nove programske skupine "Mineralne surovine" bo ohranjanje kontinuitete raziskav mineralnih surovin, ohranjanje že pridobljenega znanja o mineralnih surovinah, pridobivanje novih znanj o mineralnih surovinah v obsegu zmožnosti programske skupine, prenos pridobljenih znanj v prakso, sodelovanje v mednarodnih projektih na temo mineralnih surovin, sodelovanje v mednarodnih združenjih s področja mineralnih surovin. Posebej pomemben poudarek pa predlagana programska skupina vidi v ohranjanju "raziskovalne kondicije", ki bo potrebna za hitro ukrepanje, ko bo prišlo obdobje ponovnega razcveta raziskav mineralnih surovin. Slednje je glede na trenutne razmere na trgu in geo-politične razmere v svetu že lahko zelo blizu.   Programska skupina ugotavlja, da je znanje o slovenskih rudiščih pomanjkljivo, saj Slovenija v zadnjih 20 letih ni dala skoraj nobenega poudarka novim raziskovanjem surovin, ki bi omogočile vsaj izdelavo ocen perspektivnosti. Stara, danes že zaprta ali opuščena rudišča kovin so bila proučevana na podlagi starih geoloških znanj in zelo nezanesljivih metod kemijske analitike. Zato je o slovenskih kovinskih, pa tudi drugih rudiščih, ogromno neznanega. Še večja uganka pa je stanje potencialov v globinah, večjih od 300 metrov. V ta namen ni bilo narejenih prav nikakršnih novih raziskovalnih vrtin, z izjemo nekaterih redkih območij. Raziskovanje mineralnih surovin z novimi geološkimi znanji in novimi metodami analiz, vključujoč natančne multielementne kemijske analize rud in prikamnin in uporabo SEM/EDS, je v prihodnosti nujno potrebno.   Skupina bo podala poseben poudarek raziskavam premogov, uranovim in bakrovim ležiščem v grödenskih skladih, raziskavam srednje triasne ekstenzijske tektonike in z njo povezanim orudenjem s cinkom, svincem in živim srebrom, raziskavam glinastih formacij, tufov, ter raziskavam nekovinskih surovin za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov. Ker bo skupina proučevala mineralne surovine v celotnem življenjskem ciklu, pa se bodo raziskovalci dotikali tudi tem, kot so vplivi na okolje, geotehnični problemi pri pridobivanju surovin in trajnostno gospodarjenje z njimi, kar vključuje tudi recikliranje, ter uporabo naprednih matematičnih metod pri obdelavi geoloških podatkov in modeliranju procesov.
Pomen za razvoj znanosti
Novo pridobljeni podatki o geoloških, geokemičnih, tektonskih in drugih lastnostih slovenskih nahajališč, in njihova primerjava s podobnimi rudišči v okolici in v svetu, lahko prinesejo nova znanstvena spoznanja k nastanku orudenj. Raziskave slovenskih rudišč lahko zelo pripomorejo k boljšemu poznavanju naravnih procesov nastankov rudišč svinca, cinka, antimona, bakra, urana, živega srebra, železa in barija. Obstajata dve geološki območji, kjer so lahko nova dognanja še posebej pomembna. Prvo je območja peščenjakov Grödenske formacije, ki vsebujejo rudišča bakra in urana, na severni strani Alp pa tudi kobalta. Njihov sedimentacijski in postsedimentacijski razvoj na območju Slovenije bo pripomogel k širšemu vedenju o tem prostoru ter prispeval podatke za korelacijo z drugimi sedimentacijskimi bazeni ter podal nov pogled na nastanek rudišč urana in bakra. Drugo je območje srednje triasne ekstenzijske tektonike in s tem povezanimi živosrebrovimi in svinčevo-cinkovimi rudišči. Enako velja tudi za raziskave premogov, saj vprašanje sestave in strukture sedimentov Panonskega bazena v globini še vedno ostaja velika neznanka. Tudi tukaj lahko raziskave sedimentov na površini ter korelacije s sosednjimi območji veliko pripomorejo k poznavanju stanja v globini, kjer nastopata nafta, plin, geotermalna voda in premog.   Terciarni sedimenti in sedimentne kamnine so nosilci mineralne in termalne vode. Pridobivanje le-te pa pogosto spremljajo številnimi problemi, kot je zmanjšanje količine hidrotermalnega fluida ali pa spremembe v njegovi kemijski sestavi. Opredelitev možnih reakcij in procesov v času eksploatacije je mogoče pridobiti s poznavanjem starejših naravnih sistemov (Smrekovško pogorje in Grad na Goričkem), ki so danes že neaktivni, a so prešli številne faze ohlajanja, sprememb sestave reakcijskih raztopin in faz kristalizacije avtigenih mineralov. S proučevanjem teh dveh sistemov lahko pripomoremo k reševanju problematike v danes aktivnih sistemih, ki se izkoriščajo v gospodarske namene. V Slovenskem prostoru imamo namreč bogate in v številnih pogledih tudi zelo unikatne združbe glinenih in drugih avtigenih mineralov.   S proučevanjem procesov in razprševanja delcev, ki so v okolju posledica pridobivanja mineralnih surovin in s tem povezane predelave, lahko izdelamo modele razširjanja in nove načine interpolacij podatkov s pomočjo matematičnih nelinearnih metod, ki so zanimiva za širšo svetovno znanstveno javnost.   Z znanstvenega stališča je poznavanje geološke zgradbe ozemlja Slovenije pomembno tudi za širši mednarodni prostor. Slovenija leži na stičišču treh velikih geotektonskih enot: Alp, Dinaridov in Panonskega bazena. To edinstveno geotektonsko okolje predstavlja robni del vsake izmed naštetih enot, zato je poznavanje slovenskega prostora ključ za razumevanje odnosov in razmerij med njimi. Predvsem je bistvena korelacija formacij z drugimi bazeni, ki so od stičišč geotektonskih enot bolj oddaljeni.
Pomen za razvoj Slovenije
Industrijske panoge v Sloveniji, kjer imajo mineralne surovine največjo vlogo in so neposredno odvisne od njihovega pridobivanja, so: industrija gradbenega materiala in gradbeništvo, keramična industrija, kemična industrija, steklarska industrija, metalurgija in kovinska industrija, sanacija okolja in oskrba z vodami, naftna in plinska industrija, kmetijstvo, živilska industrija, umetnost in obrt. Od industrijskih panog na področju energetike pa bodo imele koristi predvsem panoge, povezane s pridobivanjem električne energije iz fosilnih goriv in pa panoge, povezane z izkoriščanjem geotermalne energije (zdravilišča, ogrevanje, rastlinjaki).   Pomemben potencialen družbeno-ekonomski vpliv lahko imajo raziskave rudonosnih formacij permske starosti. Do sedaj je bilo ekonomsko pomembno le uranovo rudišče Žirovski vrh v spodnjem delu Grödenske formacije, kjer so ocenjene zaloge na okoli 16.000 ton U3O8, pri čemer je bilo odkopano le okoli 600 ton. Rudišča in pojavi bakra v zgornjem delu te formacije pa so manjše velikosti. V kolikor je novi sedimentacijski model pravilen, pa je verjetnost obstoja še kakšnega bakrovega rudišča v zgornjem delu Grödenske formacije v večjih globinah možna.   Kot upravljavci in vzdrževalci podatkovnih baz o mineralnih surovinah, kot izdelovalci sodno-izvedenskih mnenj montan-geološke stroke ter kot projektanti geoloških del v rudarstvu ter nadzorniki gradbenih rudarskih del ima predlagani program velik pomen za podporo rudarski in gradbeni stroki in pomen za delovanje države. Kot nosilci urejanja prostora na področju rudarstva s svojimi smernicami sodelujemo pri urejanju in načrtovanju prostora. To prinaša veliko možnosti za prenos pridobljenih znanj v prakso.   V smislu pomena za kulturnozgodovinsko dediščino je potrebno omeniti neposredne koristi predlaganega programa za namene restavratorstva, predvsem na področju zagotavljanja primernega naravnega kamna za restavriranje nekaterih zgradb. Izpostaviti je potrebno tudi morebitne prihodnje restavracije naših največjih arhitekturnih in kiparskih mojstrovin, katerih viri kamna so že močno izčrpani (npr. črni jurski apnenec v Podpeči, nekateri karnijski apnenci, marmor in čizlakit na Pohorju, repentaborski apnenec itd.). Omeniti je potrebno tudi zagotavljanje surovin za določene panoge stare obrti (lončarstvo, keramika, kamnoseštvo). Na področju varovanja naravne dediščine lahko program pripomore k določanju in ohranjanju naravnih vrednot ter lokacij nahajališč mineralov in fosilov v smislu Zakona o ohranjanju narave ter kot strokovna pomoč pri oblikovanju učnih poti in naravnih parkov. Pridobljena znanja na področju zaprtih kovinskih rudnikov pa lahko zelo pripomorejo k izdelavi gradiv za razne učne poti in turistične oglede. Lep primer je tudi pretekli in potencialni prihodnji prenos znanj o mineralizaciji, tektoniki in onesnaženju okolja na območju Rudnika živega srebra Idrija, ki je od letos dalje vpisan na seznam svetovne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno