Projekti / Programi
Hitra proizvodnja, management izdelovalnih tehnologij
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
hitra proizvodnja, visokohitrostne tehnologije, izdelava z dodajanjem plasti, management tehnologij, inovativnost, kovinski materiali, simulacije, obremenitev, nadzor procesov, sodobna orodja, stroji in naprave
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05996 |
dr. Slavko Dolinšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
569 |
2. |
28615 |
Gorazd Jelenc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2006 - 2008 |
0 |
3. |
05205 |
dr. Jože Jurkovič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
67 |
4. |
06883 |
dr. Janez Kopač |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2004 - 2008 |
1.837 |
5. |
19048 |
dr. Marjan Korošec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2005 |
28 |
6. |
23470 |
dr. Peter Krajnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
235 |
7. |
10201 |
dr. Borut Likar |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
797 |
8. |
18046 |
Jože Nebec |
|
Raziskovalec |
2004 |
0 |
9. |
11707 |
dr. Marjan Pogačnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 |
45 |
10. |
18047 |
Vinko Rotar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
38 |
11. |
15850 |
dr. Primož Rus |
Mehanika |
Raziskovalec |
2004 |
55 |
12. |
18044 |
Marko Sedej |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2005 |
6 |
13. |
09001 |
dr. Mirko Soković |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.076 |
14. |
14736 |
dr. Samo Šali |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
45 |
15. |
05577 |
dr. Ivan Vengust |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
61 |
16. |
18043 |
Marjan Zgonc |
|
Raziskovalec |
2004 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
S stališča razvojnih zmožnosti je največja pomanjkljivost slovenskih podjetij v sposobnosti oblikovanja novih izdelkov, pridobivanju novih idej, inovativnosti in kreativnosti. V preteklosti so zaradi svoje vertikalne organiziranosti slovenska podjetja samostojno razvijala vse potrebne tehnologije in tehnološka znanja, s tem pa imamo veliko znanj in izkušenj, pa tudi neizkoriščenih možnosti. To pomeni, da ustrezna inovativna stategija za razvoj novih izdelkov in storitev ni usmerjena v izumljanje novih tehnologij ampak v to, kako s kombiniranjem obstoječih znanj in tehnologij narediti tehnološko inovacijski preboj. Za večino organizacij tako postaja vse bolj kot »know-how« oziroma kot razvojna in inženirska znanja pomemben proces, ki omogoča učnkovito izrabo in aplikacijo tehnologij. Desciplino, ki povezuje tako tehnološko napovedovanje, posredovanje, prenos tehnologij ter analizo sposobnosti sprejemanja inovativnih tehnologij, imenujemo management tehnologij. V raziskavi bodo analizirane vse prednsoti uspešnega managementa tehnologij za primorsko regijsko industrijsko okolje ter prikazano, kako povezati tehnološke vire v poslovne potrebe in okolje podjetja za izboljšanje njegove tehnološke sposobnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Postopki hitre proizvodnje (RM-Rapid Manufacturing) imajo odločilno vlogo pri vzdrževanju ekonomske uspešnosti in učinkovitosti proizvodnih organizacij tako v Sloveniji, kakor tudi na področju Evropske unije in tudi izven njenih meja. RM omogoča neposreno izdelavo funkcionalnih končnih izdelkov, povezuje različne stopnje izdelave in zagotavlja varne, okolju prijazne izdelovalne tehnologije. Prednosti so v zmanjšanju stroškov in zastojnih časov, povezanih z izdelavo orodij, večji prilagodljivsoti, ki omogoča proizvodnjo majhnih serij in hitrejše spreminjanje glede na različnost izdelkov, bistveno manjše omejitve glede geometričnih oblik izdelkov, direktno sestavljanje izdelkov na stroju in s tem tudi posledično zmanšanje zalog. Kljub temu, da je bilo na tem področju pred začetkom realizacije programa (2004) narejenih že nekaj raziskav, je bil izziv in poslanstvo programa tudi v tem, da je omogočil uspešen razvoj tehnologij in njihovo izbiro z mreženjem sodelovanja med raziskovalci, inženirji, razvijalci programske opreme ter uporabniki v industriji. Glede na to, da novi postopki RM vplivajo na obliko izdelka ter njihovo prodajo, imajo raziskave izvedene v sklopu programske skupine izrazit vpliv na način delovanja proizvodnih podjetij in posledično na določene pozitivne odzive kupcev. Zaradi tega se je poleg obvledovanja in vpeljave novih tehnoloških postopkov RM vzpostavila tudi aktivna sodelava med raziskovalci iz tehnološkega in sociološkega okolja. Vpeljava postopkov RM zahteva kritično maso raziskovalcev tako v R&R inštitucijah, kakor tudi v podjetjih s specializiranim inžinirskim znanjem ter vzpostavitev sodelave med R&R institucijami in industrijo. Z vključitvijo v EU raziskovalno okolje, smo člani programske skupine v letih 2004-2008 aktivno doprinesli svoje znanje in izkušnje pri podpori razvoju RM tehnologij, kar je prikazano v številnih znanstvenih prispevkih, poročilih, evropskih in bilateralnih projektih ter pri sodelavi z industrijskimi partnerji.
Pomen za razvoj Slovenije
a)Za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj: Namen programa je bil v razvoju postopkov hitre proizvodnje ter nudenju proizvodnim podjetjem podporo pri vpeljavi izdelovalnih metod visokega tehnološkega nivoja. Ti postopki so omogočili, da se je slovenska industrija usmerila v izdelovalne procese, ki bazirajo na znanju in je prešla iz masovne proizvodnje enakih izdelkov v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Takšni izdelki so veliko bolj prilagojeni zahtevam kupcev ter vodilom trajnostnega razvoja obdelovanih tehnologij. Tako se je v sklopu raziskovalnega programa uvajalo menedžment tehnologij v industrijsko okolje. b)Za tehnološki razvoj: Proizvodna podjetja so se smatrala kot ladije, ki plujejo »od pristanišča do pristanišča« in po naročilu izdelane izdelke dostavljajo kupcem direktno, ob točno želenem času. Z razvojem postopkov hitre izdelave prototipov (Rapid Prototyping-RP) po principu sestavljanja posameznih tankih plasti materiala do končne oblike izdelka, so takšne ideje postale resničnost. Tehnologije RP in RT predstavljajo velik potencial v razvoju in praktični uporabi, zaradi lastnosti, kot je hitra izdelava izdelka ter natančnost izdelave, možnost izdelave kompleksnih oblik izdelka in izdelava do končne oblike izdelka, brez dodatnih obdelovalnih postopkov. Takšen postopek z drugimi besedami imenujemo hitra proizvodnja (RM). Spodbujanje tehnološkega razvoja pomeni, da se z novimi tehnologijami seznanimo, naredimo ekonomsko-tehnološke analize in jih ustrezno spremljamo v fazi uvajanja v proizvodnja podjetja ter nudimo potrebno podporo. Z raziskavami in delom narejenim v sklopu Programa, smo znatno podpirali tehnološki razvoj na področju RM. c)Za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanja bogastva naravne in kulturne dediščine: Ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, je morala nadoknaditi manjkajoč tehnološki razvoj v primerjavi z ostalimi razviti članicami. Pri doseganju tega cilja, so lahko raziskovalni programi v zelo veliko pomoč. Ker so proizvodne tehnologije kompleksne in zahtevne, je na tem področju težko pričakovati, da bomo v Sloveniji sami neodvisno razvijali takšne tehnologije, ampak jih učinkovito lahko le v povezavi z tujimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji, zato je sledenje trendov in dobro razumevanje takšnih tehnologij bistvenega pomena. Tako dosežemo konkurenčnost na globalnem trgu. Na takšen način lahko razvijemo tudi ustrezna dopolnilna znanja za dvig sposobnosti sprejemanja svetovnih novosti, sposobnosti osvajanja tehnologij najvišjega nivoja, izpopolnjevanja in dopolnjevanja znanja, oblikovanja specifičnih pristopov in inovativnih rešitev, predvsem pa učinkovitega prenašanja tehnologij v slovensko proizvodno okolje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si