Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Napredne izdelovalne tehnologije za visoko kakovostno in trajnostno proizvodnjo

Uredi
Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2021
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   

Koda Veda Področje
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
Ključne besede
Proizvodnja; Tehnologija; Obdelovalni stroji; Trajnost; Kakovost; Ljudje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11905  dr. Aleš Babnik  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015  101 
2.  37540  Jerneja Brumen  Upravne in organizacijske vede  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  30 
3.  31250  dr. Luka Čerče  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2016 - 2020  54 
4.  05996  dr. Slavko Dolinšek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2021  569 
5.  22240  dr. Radovan Dražumerič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2021  73 
6.  38150  dr. Damir Grguraš  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2021  90 
7.  35396  dr. David Homar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2020  53 
8.  35760  dr. Matija Hriberšek  Materiali  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  51 
9.  50688  dr. Awais Ikram  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2019 - 2021  28 
10.  37944  Marija Jeretina    Tehnični sodelavec  2015 - 2021  0 
11.  54942  Deepa Kareepadath Santhosh  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2021  0 
12.  51942  Luka Kastelic  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  27 
13.  30908  dr. Jani Kenda  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2018 - 2021  31 
14.  50820  Matjaž Kern  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  27 
15.  06883  dr. Janez Kopač  Proizvodne tehnologije in sistemi  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2021  1.830 
16.  23470  dr. Peter Krajnik  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2021  232 
17.  17076  dr. Davorin Kramar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2015 - 2021  425 
18.  10201  dr. Borut Likar  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2021  793 
19.  37443  David Muženič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2015 - 2020  13 
20.  26559  dr. Franci Pušavec  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2015 - 2021  556 
21.  18047  Vinko Rotar    Tehnični sodelavec  2015 - 2018  34 
22.  09001  dr. Mirko Soković  Proizvodne tehnologije in sistemi  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2021  1.066 
23.  39196  dr. Luka Sterle  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2016 - 2021  38 
24.  30910  dr. Ana Trajkovski  Konstruiranje  Raziskovalec  2016 - 2017  39 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  27.929 
2.  2716  Inovacijsko - razvojni inštitut Univerze v Ljubljani  Ljubljana  2341913  643 
3.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  11.885 
Povzetek
Slovenska industrija značilno prispeva k razvoju gospodarstva, zagotavljanju delovnih mest, inovacijam in izvozu ter je povezana s storitvenimi industrijami. Velik del gospodarstva je odvisnega od konkurenčne industrije, da proizvede tehnologije in strojno opremo, ki jo te uporabljajo. Predlagan raziskovalni program je aktualen in odraža trenutne potrebe slovenske industrije, ki se prilagaja konkurenčnosti na mednarodnem trgu s pomočjo razvoja in integracije inovativnih proizvodnih tehnologij ter krepitvi trajnostne konkurenčnosti industrije. Z realizacijo ciljev programa lahko pričakujemo, da bodo predlagane rešitve prispevale k krepitvi konkurenčnosti proizvodnje, ki je eden izmed temeljnih slovenskih industrijskih sektorjev. Opredelitev programa nadaljuje dosedanje delo in vključuje elemente menedžmenta izdelovalnih tehnologij za trajnostni razvoj. Izpostavljene niso samo inovacije na tehnološkem področju, temveč tudi ponudbe celovitih razvojnih rešitev ter vključitev gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev. Predlagan je širok obseg dela, ki terja sistematizacijo raziskav, ter identifikacijo industrijskih izzivov, raziskovalnih domen in podpornih tehnologij. Predvidene raziskovalne domene so komplementarne in do določene mere interdisciplinarne, ki sestoji iz: #1 - naprednih postopkov obdelav; #2 - tehnologije in učinkovite rabe virov; #3 - inženiringa kakovosti za proizvodnjo; #4 - proizvodnje osredotočene ljudem. Izvajanje raziskovalnega programa vključuje implementacijo vidikov trajnostnega razvoja v izdelovalne tehnologije, kot odziv na okoljsko-varstvene, družbene in gospodarske izzive.
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodnja predstavlja enega izmed ključnih stebrov slovenskega gospodarstva. Z vidika trenutne marginalne splošne gospodarske rasti, je nadaljnji razvoj znanosti na področju proizvodnih tehnologij pomemben, zlasti nadaljevanje temeljnih (in aplikativnih) raziskav. Inovativnost - temelječa na znanstveni odličnosti predstavlja ključni element trajne konkurenčnosti gospodarstva. Predlagane raziskave so osnova za nadaljevanje tehnoloških inovacije in so kritične za razvoj znanosti tako v slovenskem, kot tudi v mednarodnem prostoru. Naša raziskovalna skupina združuje znanost (preko znanstvenikov) na prekrivajočih se interdisciplinarnih področjih proizvodnih tehnologij, kot tudi na področjih menedžmenta inovacij in tehnologij. Predlagana skupina ponovno združuje znanstvenike (ki so bili večinoma aktivni že v prejšnjem programu) za nadaljevanje raziskav v definiranih znanstvenih domenah. Tehnološke rešitve z najvišjo stopnjo inovativnosti bodo še vedno obravnavane kot potencialne patentne prijave. Glede na stroške povezane z zaščito avtorskih pravic (naraščajočega portfelja patentov), bomo najprej ovrednotili prednosti ter eventualne učinke patentiranja. Sočasno bomo raziskali možnosti povezanih licenc patentov, ker bi prihodki iz tovrstne zaščite intelektualne lastnine zagotavljali dodatne vire financiranja znanosti (pomemben element trajnosti). Objave znanstvenih rezultatov ostajajo bistven element diseminacije ter ogledalo razvoja znanosti. Predlagana skupina znanstvenikov ima izjemno profiliran (nadpovprečno uspešen) in preverljiv portfelj objav v mednarodno recenziranih revijah. Objavljeni originalni znanstveni prispevki so uravnoteženi in se nanašajo tako na temeljne raziskave kot aplikativne raziskave za specifične industrijske aplikacije. Pričakujemo da bodo objave na področjih predlaganih štirih raziskovalnih domen – napredni postopki obdelave, tehnologije in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo in proizvodnja osredotočena ljudem - predstavljale 90% znanstvenih prispevkov raziskovalne skupine. Predlagane raziskovalne domene niso pomembne le za razvoj znanosti – njihova vsebina je delno vključena v nacionalne strategije za razvoj gospodarstva, kot tudi ostale iniciative tehnološkega razvoja Evropske Unije (npr. tovarne prihodnosti). V končni fazi je potrebno poudariti še prispevek bodočih znanstvenih objav k dvigu kakovosti Univerze v Ljubljani v mednarodnih primerjalnih študijah kot tudi k slovenski znanosti v splošnem. Glavni rezultati raziskav so pričakovani v raziskovalni domeni naprednih postopkov obdelave. Ob koncu novega raziskovalnega programa bodo ti postopki, razviti s pomočjo inženiringa kakovosti za proizvodnjo najprej verificirani laboratorijsko, kot tudi v proizvodnih kapacitetah naših industrijskih partnerjev. Tovrstni učinki znanosti so v tem kontekstu zlasti značilni z vidika povečanja produktivnosti, ki je ključno za večjo učinkovitost (in gospodarski output) slovenskega gospodarstva. Poleg tega bodo izbrani postopki obdelave nadgrajeni z elementi učinkovite rabe virov in vključitvijo človeških faktorjev, ki prispevajo k inkrementalnem  razvoju znanosti. Aplikacije znanstvenih dosežkov v slovenski industriji bodo svojevrsten katalizator nadaljnjega razvoja znanosti, povečanja zaupanja v znanost in s tem izboljšanja sodelovanja med slovensko raziskovalno in industrijsko sfero, ki je še vedno nerazvito. V končni fazi pričakujemo da bodo končni uporabniki naših naprednih tehnologij izrabili rezultate znanosti in zamenjali konvencionalne postopke obdelave z naprednimi. Ta zamenjava je bistvena za dvig inovativnosti, večjo konkurenčnost in gospodarsko rast v Sloveniji. Tekom zadnjih let se je tudi profilirala predstavitev našega raziskovalnega dela ter število objav znotraj mednarodne akademije proizvodnega strojništva (CIRP) s sedežem v Parizu. Raziskovalna skupina smatra pomembnost CIRP-a kot bistveno za nadaljnji razvoj/promocijo znanosti in prepoznavnost slovenske znanosti v
Pomen za razvoj Slovenije
Ekonomski razvoj obsega različne aktivnosti od izkoriščanja naravnih virov, kmetijstva, proizvodnje in storitev. Slovenija ima omejeno naravno bogastvo in možnosti za razvoj kmetijstva za pridelavo hrane. Storitveni sektor sicer predstavlja največji del gospodarstva, vendar ima omejen potencial za izboljšavo »produktivnosti«, zaradi česar predstavlja proizvodno strojništvo in njegov nadaljnji razvoj pomemben del gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in ohranja socialno stabilnost (blaginjo prebivalstva). Proizvodni sektor (vključujoč kovinsko industrijo) sestoji večinoma iz malih in srednjih podjetij (MSP) in predstavlja enega izmed največjih delov slovenskega gospodarstva glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki znaša okoli 25%. Proizvodnja zaposluje tudi največji delež ljudi, medtem ko strojna oprema in proizvodni izdelki zagotavljajo največ izvoza. Inovativnost temelječa na tehnološki odličnosti je ključna za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva in rast visoko kvalificiranih delovnih mest. Le napredki na področju znanosti in razvoja novih tehnologij omogočajo slovenski industriji ostati konkurenčni na izredno zahtevnem trgu (npr. v evropski avtomobilski industriji), kar je še posebej relevantno v luči omejenih človeških virov (2 milijona prebivalstva). Vloga proizvodnih tehnologij, kot odgovor na iskanje rešitev za izzive povečanja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, je nesporna. Kot omenjeno, proizvodnja še vedno kaže znake rasti, kljub splošni stagnaciji gospodarstva - napredek v proizvodnji je torej ključen za dvig rasti BDP na 3.5% do leta 2020, kar je osnovni cilj slovenskega razvoja. Doseganje socialnih učinkov se nanaša predvsem na visoko zaposljivost diplomantov proizvodnega strojništva, kar je prav tako izjema glede na vse težjo zaposljivost mladih ljudi. Proizvodnja ima torej svetlo prihodnost – dosežena z napredkom proizvodnih tehnologij, katere omogočajo pretvorbo inovativnih idej v nove proizvode ki ustvarjajo rast gospodarstva in zagotavljajo visoko kvalificirane službe, kar je relevantne za trenutne družbene izzive. Napredne proizvodnje tehnologije imajo torej dvojno vlogo: zagotavljanje konkurenčnosti tehnologijam in proizvodom; z družbenimi, kot tudi ekonomskimi učinki. Če analiziramo proizvodnjo v širši regijski perspektivi lahko ugotovimo da je slovenska industrija kljub izgubi jugoslovanskega trga še vedno vodilno gospodarstvo v regiji – predvsem v proizvodnji specializiranih strojev in opreme ter proizvodnih tehnologij. Slovenska industrija je tudi uspešno opravila tranzicijo od težke industrije do visoko specializirane proizvodnje, katere rezultat so inovativni izdelki, kot so npr. kompleksna orodja ki predstavljajo velik del izvoza slovenskega orodjarstva v avtomobilsko industrijo. V tem raziskovalnem programu so naslovljeni trenutni izzivi globalne proizvodnje – izzivi ki so ključnega pomena za nadaljevanje družbeno-ekonomske blaginje v Sloveniji. Tranzicija gospodarstva od proizvodnje z majhno dodano vrednostjo do specializirane proizvodnje z visoko dodano vrednostjo terja nadaljnji razvoj tehnološke baze in pripadajočih tehnologij. Ta cilj sovpada s številnimi evropskimi smernicami razvoja, kot je Evropski načrt za oživitev gospodarstva (predlagan s strani Evropske komisije 28.11.2008), ki vključuje merila za raziskave in inovacije, zlasti v okviru javno-zasebnega partnerstva t.i. »tovarn bodočnosti«. Iniciative tega tipa so relevantne tudi za slovenska podjetja v proizvodnem sektorju gospodarstva, še posebej za MSP, ki se morajo prilagoditi globalnim izzivom konkurenčnosti in razširiti svojo tehnološko bazo. Predlagani raziskovalni program bo prispeval k realizaciji te strategije za integracijo naprednih tehnoloških rešitev v obdelovalne postopke. Gledano v celoti, doseganje potrebne transformacije proizvodnje zahteva koordinacijo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki so naslovljene v programu znotraj okviru štirih raziskovalnih domen in podpornih t
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno