Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Napredne izdelovalne tehnologije za visoko kakovostno in trajnostno proizvodnjo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.02  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi  Izdelovalna tehnologija 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
Ključne besede
Proizvodnja; Tehnologija; Stroji; Digitalizacija; Trajnost; Kakovost; Ljudje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
1.354,58
A''
429,52
A'
588,48
A1/2
803,26
CI10
2.950
CImax
350
h10
23
A1
4,83
A3
8,09
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 03. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  68  2.575  2.431  35,75 
Scopus  80  3.216  3.029  37,86 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26559  dr. Franci Pušavec  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja projekta/programa  2022  543 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  27.549 
2.  2716  Inovacijsko - razvojni inštitut Univerze v Ljubljani  Ljubljana  2341913  639 
3.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  12.540 
Povzetek
Slovenska industrija značilno prispeva k razvoju gospodarstva, delovnim mestom, inovacijam in izvozu ter je povezana s storitvenimi industrijami. Velik del gospodarstva je odvisnega od konkurenčne industrije, da proizvede tehnologije in strojno opremo, ki jo te uporabljajo. Predlagan raziskovalni program je aktualen in odraža trenutne potrebe slovenske industrije, ki se prilagaja konkurenčnosti na mednarodnem trgu s pomočjo razvoja in integracije inovativnih proizvodnih tehnologij ter krepitvi trajnostne konkurenčnosti industrije (digitalizacija, čiste-nizkoogljične tehnologije, flexibilni procesi, vključevanja človeka). Z realizacijo ciljev programa lahko pričakujemo, da bodo predlagane rešitve prispevale k krepitvi konkurenčnosti proizvodnje, ki je eden izmed temeljnih slovenskih industrijskih sektorjev. Opredelitev programa nadaljuje dosedanje delo in vključuje elemente menedžmenta izdelovalnih tehnologij za trajnostni razvoj in kakovost. Izpostavljene niso samo inovacije na tehnološkem področju, temveč tudi ponudbe celovitih razvojnih rešitev ter vključitev gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev. Predlagan je širok obseg dela, ki terja sistematizacijo raziskav, ter identifikacijo industrijskih izzivov, raziskovalnih domen in podpornih tehnologij. Predvidene raziskovalne domene so komplementarne in do določene mere interdisciplinarne, ki sestoji iz: #1 - naprednih postopkov obdelav; #2 - tehnologije in učinkovite rabe virov; #3 - inženiringa kakovosti za proizvodnjo; #4 - proizvodnje osredotočene ljudem; #5 - digitalizacija za flexibilno in prilagodljivo industrijo. Izvajanje raziskovalnega programa vključuje implementacijo vidikov trajnostnega razvoja v izdelovalne tehnologije, kot odziv na okoljsko-varstvene, družbene in gospodarske izzive.
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodnja predstavlja enega izmed ključnih stebrov slovenskega gospodarstva. Z vidika trenutne marginalne splošne gospodarske rasti, je nadaljnji razvoj znanosti na področju proizvodnih tehnologij pomemben, zlasti nadaljevanje temeljnih (in aplikativnih) raziskav. Inovativnost - temelječa na znanstveni odličnosti predstavlja ključni element trajne konkurenčnosti gospodarstva. Predlagane raziskave so osnova za nadaljevanje tehnoloških inovacije in so kritične za razvoj znanosti tako v slovenskem, kot tudi v mednarodnem prostoru. Naša raziskovalna skupina združuje znanost (preko znanstvenikov) na prekrivajočih se interdisciplinarnih področjih proizvodnih tehnologij, kot tudi na področjih menedžmenta inovacij in tehnologij. Predlagana skupina ponovno združuje znanstvenike (ki so bili večinoma aktivni že v prejšnjem programu) za nadaljevanje raziskav v identificiranih znanstvenih domenah. Poleg tega se v skupino dodaja raziskovalca s področja biotehnologije za razširitev obstoječih aktivnosti še na področje interakcije človeka s proizvodnimi tehnologijami za zagotavljanje čistejših, zdravstveno in okoljsko bolj odgovornih tehnologij in procesov za zagotavljanje bolj kakovostnih delovnih mest / okolij. Tehnološke rešitve z najvišjo stopnjo inovativnosti bodo še vedno obravnavane kot potencialne patentne prijave. Glede na stroške povezane z zaščito avtorskih pravic (naraščajočega portfelja patentov), bomo najprej ovrednotili prednosti ter eventualne učinke patentiranja. Sočasno bomo raziskali možnosti povezanih licenc patentov, ker bi prihodki iz tovrstne zaščite intelektualne lastnine zagotavljali dodatne vire financiranja znanosti (pomemben element trajnosti). Objave znanstvenih rezultatov ostajajo bistven element diseminacije ter ogledalo razvoja znanosti. Predlagana skupina znanstvenikov ima izjemno profiliran (nadpovprečno uspešen) in preverljiv portfelj objav v mednarodno recenziranih revijah. Objavljeni originalni znanstveni prispevki so uravnoteženi in se nanašajo tako na temeljne raziskave kot aplikativne raziskave za specifične industrijske aplikacije. Objave je v zadnjem obdobju skupina fokusirala v znanstvene revije z zlatim odprtim dostopom, kar je plan tudi naprej. Pričakujemo tudi, da bodo objave na področjih predlaganih štirih raziskovalnih domen - napredni postopki obdelave, tehnologije in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo in proizvodnja osredotočena ljudem - predstavljale 90% znanstvenih prispevkov raziskovalne skupine. Predlagane raziskovalne domene niso pomembne le za razvoj znanosti - njihova vsebina je delno vključena v nacionalne strategije za razvoj gospodarstva, kot tudi ostale iniciative tehnološkega razvoja Evropske Unije (npr. zeleno in digitalno gospodarstvo). V končni fazi je potrebno poudariti še prispevek bodočih znanstvenih objav k dvigu kakovosti Univerze v Ljubljani v mednarodnih primerjalnih študijah kot tudi k slovenski znanosti v splošnem. Glavni rezultati raziskav so pričakovani v raziskovalni domeni naprednih postopkov obdelave, s fokusom na inovacije, trajnost, digitalizacijo in industrijsko aplikabilnost. Ob koncu novega raziskovalnega programa bodo ti postopki, razviti s pomočjo inženiringa kakovosti za proizvodnjo najprej verificirani laboratorijsko, kot tudi v proizvodnih kapacitetah naših industrijskih partnerjev. Tovrstni učinki znanosti so v tem kontekstu zlasti značilni z vidika povečanja produktivnosti, ki je ključno za večjo učinkovitost (in gospodarski output) slovenskega gospodarstva. Poleg tega bodo izbrani postopki obdelave nadgrajeni z elementi učinkovite rabe virov in vključitvijo človeških faktorjev, ki prispevajo k inkrementalnem razvoju znanosti. Aplikacije znanstvenih dosežkov v slovenski industriji bodo svojevrsten katalizator nadaljnjega razvoja znanosti, povečanja zaupanja v znanost in s tem izboljšanja sodelovanja med slovensko raziskovalno in industrijsko sfero, ki je v določenih pogledih še vedno nerazvito. V končni fazi pričakujemo da bodo končni uporabniki naših naprednih tehnologij izrabili rezultate znanosti in zamenjali konvencionalne postopke obdelave z naprednimi. Ta zamenjava je bistvena za dvig inovativnosti, večjo konkurenčnost in gospodarsko rast v Sloveniji. Tekom zadnjih let se je profilirala tudi predstavitev našega raziskovalnega dela v obliki števila objav znotraj mednarodne akademije proizvodnega strojništva (CIRP) s sedežem v Parizu. Dva člana naše programske skupine sta v zadnjem obdobju postala člana te prestižne akademije. Raziskovalna skupina smatra pomembnost CIRP-a kot bistveno za nadaljnji razvoj/promocijo znanosti in prepoznavnost slovenske znanosti v mednarodnem prostoru; kot tudi za postavitev visokih standardov za cilje raziskav in primerjavo z mednarodno znanstveno odličnostjo.
Pomen za razvoj Slovenije
Ekonomski razvoj obsega različne aktivnosti od izkoriščanja naravnih virov, kmetijstva, do proizvodnje in storitev. Slovenija ima omejeno naravno bogastvo in možnosti za razvoj kmetijstva za pridelavo hrane. Storitveni sektor sicer predstavlja največji del gospodarstva, vendar ima omejen potencial za izboljšavo "produktivnosti", zaradi česar predstavlja proizvodno strojništvo in njegov nadaljnji razvoj pomemben del gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in ohranja socialno stabilnost (blaginjo prebivalstva). To potrjuje tudi Strategija Razvoja Slovenije 2030, ki navaja da hitrejši gospodarski napredek omejuje nizka produktivnost gospodarstva. Dvig produktivnosti na dolgoročno višjo raven omejujejo predvsem strukturni dejavniki. Ti pa so povezani s človeškimi viri, inovacijsko sposobnostjo in ravnjo digitalizacije. Proizvodni sektor (vključujoč kovinsko industrijo) sestoji večinoma iz malih in srednjih podjetij (MSP) in predstavlja enega izmed največjih delov slovenskega gospodarstva glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki znaša okoli 25%. Proizvodnja zaposluje tudi največji delež ljudi, medtem ko strojna oprema in proizvodni izdelki zagotavljajo največ izvoza. Inovativnost temelječa na tehnološki odličnosti je tako ključna za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva in rast visoko kvalificiranih delovnih mest. Le napredki na področju znanosti in razvoja novih tehnologij omogočajo slovenski industriji ostati konkurenčni na izredno zahtevnem trgu (npr. v evropski avtomobilski industriji), kar je še posebej relevantno v luči omejenih človeških virov (2 milijona prebivalstva). Vloga proizvodnih tehnologij, kot odgovor na iskanje rešitev za izzive povečanja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, je nesporna. Kot omenjeno, proizvodnja še vedno kaže znake rasti, kljub splošni stagnaciji gospodarstva in COVID problematiki - napredek v proizvodnji je torej ključen za dvig rasti BDP na povprečje EU do leta 2030, kar je osnovni cilj slovenskega razvoja. Doseganje socialnih učinkov se nanaša predvsem na visoko zaposljivost diplomantov proizvodnega strojništva, kar je prav tako izjema glede na vse težjo zaposljivost mladih ljudi. Proizvodnja ima torej svetlo prihodnost - dosežena z napredkom proizvodnih tehnologij, katere omogočajo pretvorbo inovativnih idej v nove proizvode, ki ustvarjajo rast gospodarstva in zagotavljajo visoko kvalificirane službe, kar je relevantne za trenutne družbene izzive. Napredne proizvodnje tehnologije imajo torej dvojno vlogo: zagotavljanje konkurenčnosti tehnologijam in proizvodom; z družbenimi, kot tudi ekonomskimi učinki. Če analiziramo proizvodnjo v širši regijski perspektivi lahko ugotovimo da je slovenska industrija kljub izgubi jugoslovanskega trga še vedno vodilno gospodarstvo v regiji - predvsem v proizvodnji specializiranih strojev in opreme ter proizvodnih tehnologij. Slovenska industrija je tudi uspešno opravila tranzicijo od težke industrije do visoko specializirane proizvodnje, katere rezultat so inovativni izdelki, kot so npr. kompleksna orodja ki predstavljajo velik del izvoza slovenskega orodjarstva v avtomobilsko industrijo. V tem raziskovalnem programu so naslovljeni trenutni izzivi globalne proizvodnje - izzivi ki so ključnega pomena za nadaljevanje družbeno-ekonomske blaginje v Sloveniji. Tranzicija gospodarstva od proizvodnje z majhno dodano vrednostjo do specializirane innovativne proizvodnje z visoko dodano vrednostjo terja nadaljnji razvoj tehnološke baze in pripadajočih tehnologij. Ta cilj sovpada s številnimi evropskimi smernicami razvoja, kot je Evropski načrt za oživitev gospodarstva (predlagan s strani Evropskga inštituta za inovacije in tehnologije - EIT, v strategiji komisije 2021 - 2027), ki vključuje merila za raziskave in inovacije, zlasti v okviru javno-zasebnega partnerstva t.i. "zelene in digitalne industrije". Iniciative tega tipa so relevantne tudi za slovenska podjetja v proizvodnem sektorju gospodarstva, še posebej za MSP, ki se morajo prilagoditi globalnim izzivom konkurenčnosti in razširiti svojo tehnološko bazo. Predlagani raziskovalni program bo prispeval k realizaciji te strategije za integracijo naprednih in inovativnih tehnoloških rešitev v obdelovalne postopke. Gledano v celoti, doseganje potrebne transformacije proizvodnje zahteva koordinacijo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki so naslovljene v programu znotraj okvira štirih raziskovalnih domen in podpornih tehnologij: napredni postopki obdelav in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo, informacijsko-komunikacijske-digitalne tehnologije za osredotočenje proizvodnje ljudem, visoko kvalificirana delovna sila, kot tudi modeliranje, simulacije ter napovedovanje učinkov na trajnost - zlasti z družbeno-ekonomskega vidika, kjer so predvideni učinki zelo realni. Nazadnje je potrebno poudariti da predvideni družbeno-ekonomski učinki prav tako v celoti sovpadajo s Strategija razvoja Slovenije 2030 z vizijo: "Slovenija je konkurenčna družba znanja in inoviranja, ki ob spoštovanju okoljskih omejitev zagotavlja blagostanje svojih prebivalcev in postaja model moderne eko regije". Razvoj mora temeljiti na izboljšanju učinkovitosti rabe vseh virov, človeških, finančnih in naravnih, na inovativni in intenzivni uporabi informacijsko komunikacijskih in tehnologije, ter na ustrezni delitvi bremen in ugodnosti ob povečanju zaposlenosti. Tri glavna področja razvoja (spodaj) so v veliki meri vključena v prijavi programa programske skupine: - raziskave in razvoj ter inovacije - zagon, rast in razvoj malih in srednjih podjetij - zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje, znanje in kompetence (mladi in starejši)
Zgodovina ogledov
Priljubljeno