Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Management izdelovalnih Tehnologij za trajnostni razvoj

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   
2.04.00  Tehnika  Materiali   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
2.11  Tehniške in tehnološke vede  Druge tehniške in tehnološke vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04044  dr. Frančišek Bizjan  Energetika  Raziskovalec  2009  134 
2.  37540  Jerneja Brumen  Upravne in organizacijske vede  Mladi raziskovalec  2014  31 
3.  05996  dr. Slavko Dolinšek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2014  569 
4.  35396  dr. David Homar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  54 
5.  35760  dr. Matija Hriberšek  Materiali  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  56 
6.  28615  Gorazd Jelenc  Proizvodne tehnologije in sistemi  Tehnični sodelavec  2009 - 2012  0 
7.  06883  dr. Janez Kopač  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2009 - 2014  1.837 
8.  23470  dr. Peter Krajnik  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2014  235 
9.  17076  dr. Davorin Kramar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2010 - 2014  447 
10.  10201  dr. Borut Likar  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2014  797 
11.  32088  dr. Goran Mijušković  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  26 
12.  37443  David Muženič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2014  13 
13.  31069  Manca Poglajen  Sociologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  9 
14.  26559  dr. Franci Pušavec  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2014  610 
15.  18047  Vinko Rotar    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  38 
16.  09001  dr. Mirko Soković  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2014  1.076 
17.  32069  dr. Gregor Tavčar  Energetika  Mladi raziskovalec  2009  46 
18.  33241  dr. Janez Tratar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  15 
19.  01696  dr. Ferdinand Trenc  Energetika  Raziskovalec  2009  376 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.207 
2.  2716  Inovacijsko - razvojni inštitut Univerze v Ljubljani  Ljubljana  2341913000  649 
3.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  10.058 
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodnja predstavlja enega izmed ključnih stebrov slovenskega gospodarstva. Z vidika trenutne marginalne splošne gospodarske rasti, je nadaljnji razvoj znanosti na področju proizvodnih tehnologij pomemben, zlasti za nadaljevanje temeljnih (in aplikativnih) raziskav. Inovativnost, temelječa na znanstveni odličnosti, predstavlja ključni element trajne konkurenčnosti gospodarstva. Visok nivo zvedenih raziskav programske skupine je pripravil dober temelj za nadaljevanje tehnoloških inovacij, ki so kritične za razvoj znanosti tako v slovenskem, kot tudi v mednarodnem prostoru. Raziskovalna skupina je s preteklim program tako uspešno združila znanost (preko znanstvenikov) na prekrivajočih se interdisciplinarnih področjih proizvodnih tehnologij, kot tudi na področjih menedžmenta inovacij in tehnologij, ter v preteklem obdobju izkazala izrazit doprinos k razvoju znanosti s področja (razvoj novih tehnologij, izobraževalnih programov, znanstvenih publikacij, mednarodnih patentov, sodelav z mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami, industrijo, itd.). Objave znanstvenih rezultatov ter mednarodne inovacije/patenti ostajajo bistven element diseminacije ter ogledalo razvoja znanosti. Programska skupina je s svojim delom ohranila izjemno profiliran (nadpovprečno uspešen) in preverljiv portfelj objav v mednarodno recenziranih revijah. Objavljeni originalni znanstveni prispevki so uravnoteženi in se nanašajo tako na temeljne raziskave kot aplikativne raziskave za specifične industrijske aplikacije. Objave na področjih predlaganih štirih raziskovalnih domen – napredni postopki obdelave, tehnologije in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo in proizvodnja osredotočena ljudem - predstavljajo dobro citirane znanstvene prispevke raziskovalne skupine. Ti rezultati niso pomembni le za razvoj znanosti – njihova vsebina je direktno povezana tudi z nacionalno strategijo za razvoj gospodarstva, kot tudi z ostalimi iniciativami tehnološkega razvoja Evropske Unije (npr. tovarne prihodnosti). V končni fazi je potrebno poudariti še prispevek teh visoko kakovostnih znanstvenih objav k dvigu kakovosti Univerze v Ljubljani v mednarodnih primerjalnih študijah kot tudi k slovenski znanosti v splošnem. Glavni rezultati raziskav so pričakovani v raziskovalni domeni naprednih postopkov obdelave. Tekom raziskovalnega programa so bili ti postopki, razviti s pomočjo inženiringa kakovosti za proizvodnjo, laboratorijsko verificirani, kot tudi testirani v proizvodnih kapacitetah naših industrijskih partnerjev. Tovrstni učinki znanosti so v tem kontekstu zlasti značilni z vidika povečanja produktivnosti, ki je ključno za večjo učinkovitost slovenskega gospodarstva. Poleg tega so bili izbrani postopki obdelave nadgrajeni z elementi učinkovite rabe virov in vključitvijo človeških faktorjev, ki prispevajo k inkrementalnem razvoju znanosti. Aplikacije znanstvenih dosežkov v slovenski industriji so svojevrsten katalizator nadaljnjega razvoja znanosti, povečanja zaupanja v znanost in s tem izboljšanja sodelovanja med slovensko raziskovalno in industrijsko sfero, ki je še vedno šibko. V končni fazi rezultati dokazujejo možnosti po končni uporabi naših naprednih tehnologij in tako izrabi rezultatov znanosti in zamenjave konvencionalnih postopkov obdelave z naprednimi. Ta zamenjava je omogočena in je bistvena za dvig inovativnosti, večjo konkurenčnost in gospodarsko rast v Sloveniji. Tekom zadnjih let se je tudi profilirala predstavitev našega raziskovalnega dela ter število objav znotraj mednarodne akademije proizvodnega strojništva (CIRP) s sedežem v Parizu. Raziskovalna skupina smatra pomembnost CIRP-a kot bistveno za nadaljnji razvoj/promocijo znanosti in prepoznavnost slovenske znanosti v mednarodnem prostoru; kot tudi za postavitev visokih standardov za cilje raziskav in primerjavo z mednarodno znanstveno odličnostjo.
Pomen za razvoj Slovenije
Proizvodni sektor sestoji večinoma iz malih in srednjih podjetij (MSP) in predstavlja enega izmed največjih delov slovenskega gospodarstva glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki znaša okoli 25%. Proizvodnja zaposluje tudi največji delež ljudi, medtem ko strojna oprema in proizvodni izdelki zagotavljajo največ izvoza. Inovativnost temelječa na tehnološki odličnosti je ključna za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva in rast visoko kvalificiranih delovnih mest. Le napredki na področju znanosti in razvoja novih tehnologij omogočajo slovenski industriji ostati konkurenčni na izredno zahtevnem trgu. Vloga proizvodnih tehnologij, kot odgovor na iskanje rešitev za izzive povečanja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, je nesporna. Kot omenjeno, proizvodnja še vedno kaže znake rasti, kljub splošni stagnaciji gospodarstva - napredek v proizvodnji je torej ključen za dvig rasti BDP na 3.5% do leta 2020, kar je osnovni cilj slovenskega razvoja. Doseganje socialnih učinkov se nanaša predvsem na visoko zaposljivost diplomantov proizvodnega strojništva, kar je prav tako izjema glede na vse težjo zaposljivost mladih ljudi. Proizvodnja ima torej svetlo prihodnost – dosežena z napredkom proizvodnih tehnologij, katere omogočajo pretvorbo inovativnih idej v nove proizvode, ki ustvarjajo rast gospodarstva in zagotavljajo visoko kvalificirane službe, kar je relevantno za trenutne družbene izzive. Napredne proizvodnje tehnologije imajo torej dvojno vlogo: zagotavljanje konkurenčnosti tehnologijam in proizvodom; z družbenimi, kot tudi ekonomskimi učinki. Ti cilji so bili v programu doseženi tudi s mentorstvi, kjer je »sproducirala« veliko število kakovostnih diplomantov, magistrantov in doktorantov proizvodnega strojništva. Če analiziramo proizvodnjo v širši regijski perspektivi lahko ugotovimo, da je slovenska industrija kljub izgubi jugoslovanskega trga še vedno vodilno gospodarstvo v regiji – predvsem v proizvodnji specializiranih strojev in opreme ter proizvodnih tehnologij. Slovenska industrija je tudi uspešno opravila tranzicijo od težke industrije do visoko specializirane proizvodnje, katere rezultat so inovativni izdelki, kot so npr. kompleksna orodja ki predstavljajo velik del izvoza slovenskega orodjarstva v avtomobilsko industrijo. V tem raziskovalnem programu so bili doseženi in izpostavljeni ključni deli izzivov globalne proizvodnje – izzivi, ki so ključnega pomena za nadaljevanje družbeno-ekonomske blaginje v Sloveniji. Gledano v celoti, doseganje potrebne transformacije proizvodnje zahteva koordinacijo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki so bile v programu izvedene v okviru naslednjih raziskovalnih domen in podpornih tehnologij: napredni postopki obdelav in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo, informacijsko-komunikacijske tehnologije za osredotočenje proizvodnje ljudem, visoko kvalificirana delovna sila, kot tudi modeliranje, simulacije ter napovedovanje učinkov na trajnostni razvoj. Nazadnje rezultati poudarjajo, da družbeno-ekonomski učinki prav tako v celoti sovpadajo s Strategija razvoja Slovenije do 2020: »Slovenija je konkurenčna družba znanja in inoviranja, ki ob spoštovanju okoljskih omejitev zagotavlja blagostanje svojih prebivalcev in postaja model moderne eko regije«. Razvoj mora temeljiti na izboljšanju učinkovitosti rabe vseh virov, človeških, finančnih in naravnih, na inovativni in intenzivni uporabi informacijsko komunikacijskih in tehnologije, ter na ustrezni delitvi bremen in ugodnosti ob povečanju zaposlenosti. Tri glavna področja razvoja (spodaj) so v bila v veliki meri vključena v pretekli programa programske skupine in ostajajo cilj novega programa raziskovalne skupine: - raziskave in razvoj ter inovacije - zagon, rast in razvoj malih in srednjih podjetij - zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje, znanje in kompetence
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Inteligentni polimerni materiali in tehnologije    Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno