Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T460 |
Tehnološke vede |
Lesna, kašna in papirna tehnologija |
les, anatomija, arboristika, dendrokronologija, lastnosti, nastanek lesa, sušenje, patologija lesa, lesni škodljivci, zaščita, modifikacija, tehnologije obdelave in predelave, lesna kemija, površinska obdelava, lesni premazi, pohištvo, inženirske lesne konstrukcije, mehanske obdelovalne tehnologije, kompoziti, furnir in lepljen les, vlakninska in iverna lesna tvoriva, trženje in ekonomika lesarstva, organizacija proizvodnje
Raziskovalci (34)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
28502 |
dr. Franc Budija |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
37 |
2. |
17850 |
Peter Cunder |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2006 |
26 |
3. |
02937 |
dr. Katarina Čufar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
953 |
4. |
05732 |
dr. Željko Gorišek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
451 |
5. |
10340 |
dr. Dominika Gornik Bučar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
237 |
6. |
23494 |
dr. Bojan Gospodarič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
68 |
7. |
22609 |
dr. Jožica Gričar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
528 |
8. |
08524 |
dr. Jasna Hrovatin |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.017 |
9. |
19106 |
dr. Miha Humar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.285 |
10. |
24295 |
dr. Matej Jošt |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
94 |
11. |
20385 |
dr. Manja Kitek Kuzman |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2008 |
494 |
12. |
17846 |
Borut Kričej |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
434 |
13. |
16198 |
dr. Jože Kropivšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
284 |
14. |
29636 |
Luka Krže |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2008 |
196 |
15. |
28503 |
dr. Boštjan Lesar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
459 |
16. |
21333 |
dr. Igor Lipušček |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
40 |
17. |
15410 |
dr. Sergej Medved |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
365 |
18. |
13400 |
dr. Leon Oblak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
452 |
19. |
11223 |
dr. Primož Oven |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
559 |
20. |
00395 |
dr. Marko Petrič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2004 - 2008 |
875 |
21. |
05248 |
dr. Franc Pohleven |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
1.195 |
22. |
29428 |
dr. Peter Prislan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2008 |
332 |
23. |
17848 |
Janez Renko |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
1 |
24. |
06324 |
dr. Jože Resnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
310 |
25. |
16382 |
dr. Milan Šernek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
568 |
26. |
17847 |
Anton Šolar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2006 |
14 |
27. |
17849 |
Zdenka Šolar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
9 |
28. |
19719 |
dr. Črtomir Tavzes |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
190 |
29. |
02037 |
dr. Vesna Tišler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
379 |
30. |
22610 |
dr. Miro Tomažič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
53 |
31. |
04978 |
dr. Mirko Tratnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
368 |
32. |
28018 |
Drago Vidic |
|
Tehnični sodelavec |
2006 - 2008 |
0 |
33. |
26539 |
mag. Iztok Vidic |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
15 |
34. |
20457 |
Andreja Žagar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
61 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program Lesarstvo, ki je izrazito interdisciplinarnega značaja, obsega obravnavo celotne proizvodne verige, od temeljnih raziskav lesa, preko tehnologije predelave in obdelave lesa, inženirskih lesnih konstrukcij in pohištva, do okoljevarstvenih, organizacijsko-ekonomskih in trženjskih vidikov v lesni industriji. Najpomembnejša aplikativni cilja programa sta razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
S področja znanosti o lesu je poudarek na raziskavah procesov nastanka lesa, anatomije, fizike in mehanike lesa, arboristike in dendrokronologije. Proučujemo tudi tržno še nezanimive drevesne vrste s ciljem razširitve surovinskega potenciala za nadaljnjo predelavo ter pridobivanje kemikalij iz lesa in skorje. Prav tako so v program vključene raziskave lesnih škodljivcev, biologije razkroja lesa in razvoj ekološko primernejših oziroma manj škodljivih biocidov ter postopkov zaščite lesa, vključno z modifikacijo. Ugotavljamo razporeditev vlažnosti med sušenjem lesa, snovno prehodnost in pojav napetosti v lesu. Sodobni lesni kompoziti so žarišče raziskav na področju lesnih tvoriv in lepljenja. Pri površinski obdelavi lesa je poudarek na uvajanju okolju prijaznih površinskih premazov ter novih postopkov njihovega nanašanja in utrjevanja. Obravnavamo tudi možnosti izboljšanja izdelovanja in oblikovanja lesnih izdelkov v smislu inovacije konstrukcij pohištva z dimenzijskim racionaliziranjem. Dobljene rezultate raziskav vrednotimo z ekonomsko organizacijskega vidika in možnosti prenosa v prakso. Zato je pomemben del programa Lesarstvo poglobljeno proučevanje lesnoindustrijskih proizvodnih sistemov upoštevaje gospodarske, organizacijske, trženjske in okoljevarstvene vidike proizvodnje in rabe lesnih izdelkov.
Pomen za razvoj znanosti
Dobljeni raziskovalni rezultati programske skupine imajo velik pomen za razvoj znanosti. Raziskovalno področje lesarstva je izrazito interdisciplinarno, zato je proučevanje v okviru programske skupine zajemalo biološke, kemične, fizikalne, mehanske in tehnološke raziskave lesa, kakor tudi organizacijsko-ekonomsko problematiko v lesni industriji. Osvojili smo nova znanja in razširili spoznanja o trdnosti lesa, površinskih lastnostih, dimenzijski stabilnosti, notranjih napetosti in distribuciji gostote lesnih kompozitov. Pridobljeno znanje o lastnostih trenutno komercialno nezanimivih drevesnih vrst povečuje surovinski potencial za nadaljnjo predelavo ter pridobivanje kemikalij iz lesa in skorje. Izboljšali smo postopke izdelovanja in oblikovanja lesnih izdelkov v smislu inovacije konstrukcij pohištva z dimenzijskim racionaliziranjem. Pri površinski obdelavi lesa smo utrli pot in postavili znanstvene temelje za uvajanje okolju prijaznih površinskih premazov ter novih postopkov njihovega nanašanja in utrjevanja. Na področju lesnih kompozitov smo raziskovali adhezijo pri lepljenju ter reološke in okoljevarstvene lastnosti lepil ter ustvarili zakladnico znanja za razvoj ekološko prijaznih lepil na osnovi utekočinjenega lesa. Proučevali smo lesne škodljivce, biologijo razkroja lesa in razvoj ekološko primernejših oziroma manj škodljivih biocidov ter postopkov zaščite lesa, vključno z modifikacijo. Uporaba lesne surovine namesto drugih fosilnih in sintetičnih energetsko potratnih materialov postaja vedno bolj aktualna tudi zaradi problema globalnega segrevanja. Gozdovi in les namreč predstavljajo ponor toplogrednih plinov. Ekološki značaj lesne industrije se kaže v tem, da je predelava in obdelava lesa obremenjena z relativno majhno porabo energije in je okolju prijazna, saj predstavlja manjšo produkcijo CO2. Usmerjenost programa Lesarstvo – to je razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov - se je zato popolnoma vključila v sodobne mednarodne raziskovalne tokove (Kyotski protokol). Dobljene rezultate raziskav smo ovrednotili tudi z ekonomsko organizacijskega vidika in glede možnosti prenosa v prakso. Poglobljeno smo proučevali lesnoindustrijske proizvodne sisteme s pomočjo sodobnih raziskovalnih metod, kot so metoda odločanja in analize podatkov, upoštevaje gospodarske, organizacijske, trženjske in okoljevarstvene vidike proizvodnje in rabe lesnih izdelkov. Sklenemo lahko, da je glavni pomen vseh opravljenih raziskav v programski skupini pridobljeno znanje in usposobljenost za razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni dosežki programske skupine imajo neposredni pomen za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Slovenija je poleg Finske najbolj gozdnata evropska dežela, kar je edinstvena naravna dediščina, ki jo je potrebno ohraniti. Zato je smotrna izraba gozda in gozdnih proizvodov, kar omogočajo nove, okolju prijazne tehnologije predelave lesa, nacionalnega pomena. Zgodovinsko rabo lesa v slovenskem prostoru proučujemo z dendrokronolškimi raziskavami. Prav tako pa predstavljajo kulturno umetniški in zgodovinski predmeti iz lesa neprecenljivo vrednost za Slovenijo. Zato jih je s sodobnimi, okolju prijaznimi postopki in biocidnimi pripravki potrebno čimbolj učinkovito zaščititi. Les je praktično edina naravna surovina, ki jo imamo v izobilju, saj 60 % površine Slovenije prekrivajo gozdovi. Le-ti so porabniki toplogrednih plinov, les pa je naraven, okolju prijazen in obnovljiv vir. Obdelava lesa je nekajkrat manj potratna kot pri drugih surovinah. Slovenija je ena redkih držav Evrope, ki ima lesno surovino v izobilju in katere delež se vsako leto še povečuje. Predelava lesa ima zato neprecenljivo vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Nenazadnje je v lesno-predelovalni industriji v Sloveniji zaposlenih čez 20.000 ljudi, proizvodi lesne industrije pa zavzemajo pomemben delež v skupnem izvozu iz naše države. Lesno-industrijska panoga je namreč največja neto izvoznica Slovenije. Da je slovenska lesna industrija lahko konkurenčna, mora slediti razvoju v svetu. To pa lahko doseže le z raziskavami. Žal se je po osamosvojitvi raziskovalno delo v lesni industriji v precejšnji meri zaustavilo. Znane so velike spremembe v organiziranosti lesne industrije. Veliki lesnopredelovalni obrati, ki so imeli solidno razvito lastno raziskovalno dejavnost, so se transformirali v večje število samostojnih manjših obratov. S tem pa je ugasnila tudi njihova razvojna dejavnost. Manjša, novonastala podjetja pa še niso dosegla takšnega materialnega položaja, da bi se lahko usmerila v razvoj in raziskave. Edina raziskovalna organizacija s tega področja v Sloveniji je Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, katere poslanstvo je poleg izobraževanja tudi izvajanje razvojno raziskovalnih aktivnosti. Program Lesarstvo je zato ključnega nacionalnega pomena za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj. Za izboljšanje stanja lesne panoge v Sloveniji je program Lesarstvo postavil nova izhodišča za prenovo primarne in finalne lesne proizvodnje. Cilj raziskav je bil uvajanje takšnih tehnoloških postopkov, ki bodo slovenski lesni industriji omogočili fleksibilnost proizvodnje, dobro izkoriščenost lesne surovine, tudi tiste slabše kvalitete, ustrezno organiziranost in kvaliteto proizvoda, ki mora ustrezati tudi ekonomskim ter tržnim kriterijem in zakonitostim.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si