Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Lesarstvo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
T460  Tehnološke vede  Lesna, kašna in papirna tehnologija 
Ključne besede
les, anatomija, arboristika, dendrokronologija, lastnosti, nastanek lesa, sušenje, patologija lesa, lesni škodljivci, zaščita, modifikacija, tehnologije obdelave in predelave, lesna kemija, površinska obdelava, lesni premazi, pohištvo, inženirske lesne konstrukcije, mehanske obdelovalne tehnologije, kompoziti, furnir in lepljen les, vlakninska in iverna lesna tvoriva, trženje in ekonomika lesarstva, organizacija proizvodnje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28502  dr. Franc Budija  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  37 
2.  17850  Peter Cunder    Tehnični sodelavec  2004 - 2006  26 
3.  02937  dr. Katarina Čufar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  968 
4.  05732  dr. Željko Gorišek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  452 
5.  10340  dr. Dominika Gornik Bučar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  239 
6.  23494  dr. Bojan Gospodarič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  69 
7.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  540 
8.  08524  dr. Jasna Hrovatin  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2004 - 2008  1.019 
9.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  1.328 
10.  24295  dr. Matej Jošt  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  96 
11.  20385  dr. Manja Kitek Kuzman  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2008  504 
12.  17846  Borut Kričej    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  434 
13.  16198  dr. Jože Kropivšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  294 
14.  29636  Luka Krže    Tehnični sodelavec  2007 - 2008  206 
15.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  487 
16.  21333  dr. Igor Lipušček  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2004 - 2007  40 
17.  15410  dr. Sergej Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  378 
18.  13400  dr. Leon Oblak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  457 
19.  11223  dr. Primož Oven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  561 
20.  00395  dr. Marko Petrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2004 - 2008  881 
21.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  1.195 
22.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008  352 
23.  17848  Janez Renko    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
24.  06324  dr. Jože Resnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2005  310 
25.  16382  dr. Milan Šernek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  573 
26.  17847  Anton Šolar    Tehnični sodelavec  2004 - 2006  14 
27.  17849  Zdenka Šolar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
28.  19719  dr. Črtomir Tavzes  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2005  193 
29.  02037  dr. Vesna Tišler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  379 
30.  22610  dr. Miro Tomažič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  53 
31.  04978  dr. Mirko Tratnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2005  368 
32.  28018  Drago Vidic    Tehnični sodelavec  2006 - 2008 
33.  26539  mag. Iztok Vidic  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  15 
34.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  62 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Raziskovalni program Lesarstvo, ki je izrazito interdisciplinarnega značaja, obsega obravnavo celotne proizvodne verige, od temeljnih raziskav lesa, preko tehnologije predelave in obdelave lesa, inženirskih lesnih konstrukcij in pohištva, do okoljevarstvenih, organizacijsko-ekonomskih in trženjskih vidikov v lesni industriji. Najpomembnejša aplikativni cilja programa sta razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. S področja znanosti o lesu je poudarek na raziskavah procesov nastanka lesa, anatomije, fizike in mehanike lesa, arboristike in dendrokronologije. Proučujemo tudi tržno še nezanimive drevesne vrste s ciljem razširitve surovinskega potenciala za nadaljnjo predelavo ter pridobivanje kemikalij iz lesa in skorje. Prav tako so v program vključene raziskave lesnih škodljivcev, biologije razkroja lesa in razvoj ekološko primernejših oziroma manj škodljivih biocidov ter postopkov zaščite lesa, vključno z modifikacijo. Ugotavljamo razporeditev vlažnosti med sušenjem lesa, snovno prehodnost in pojav napetosti v lesu. Sodobni lesni kompoziti so žarišče raziskav na področju lesnih tvoriv in lepljenja. Pri površinski obdelavi lesa je poudarek na uvajanju okolju prijaznih površinskih premazov ter novih postopkov njihovega nanašanja in utrjevanja. Obravnavamo tudi možnosti izboljšanja izdelovanja in oblikovanja lesnih izdelkov v smislu inovacije konstrukcij pohištva z dimenzijskim racionaliziranjem. Dobljene rezultate raziskav vrednotimo z ekonomsko organizacijskega vidika in možnosti prenosa v prakso. Zato je pomemben del programa Lesarstvo poglobljeno proučevanje lesnoindustrijskih proizvodnih sistemov upoštevaje gospodarske, organizacijske, trženjske in okoljevarstvene vidike proizvodnje in rabe lesnih izdelkov.
Pomen za razvoj znanosti
Dobljeni raziskovalni rezultati programske skupine imajo velik pomen za razvoj znanosti. Raziskovalno področje lesarstva je izrazito interdisciplinarno, zato je proučevanje v okviru programske skupine zajemalo biološke, kemične, fizikalne, mehanske in tehnološke raziskave lesa, kakor tudi organizacijsko-ekonomsko problematiko v lesni industriji. Osvojili smo nova znanja in razširili spoznanja o trdnosti lesa, površinskih lastnostih, dimenzijski stabilnosti, notranjih napetosti in distribuciji gostote lesnih kompozitov. Pridobljeno znanje o lastnostih trenutno komercialno nezanimivih drevesnih vrst povečuje surovinski potencial za nadaljnjo predelavo ter pridobivanje kemikalij iz lesa in skorje. Izboljšali smo postopke izdelovanja in oblikovanja lesnih izdelkov v smislu inovacije konstrukcij pohištva z dimenzijskim racionaliziranjem. Pri površinski obdelavi lesa smo utrli pot in postavili znanstvene temelje za uvajanje okolju prijaznih površinskih premazov ter novih postopkov njihovega nanašanja in utrjevanja. Na področju lesnih kompozitov smo raziskovali adhezijo pri lepljenju ter reološke in okoljevarstvene lastnosti lepil ter ustvarili zakladnico znanja za razvoj ekološko prijaznih lepil na osnovi utekočinjenega lesa. Proučevali smo lesne škodljivce, biologijo razkroja lesa in razvoj ekološko primernejših oziroma manj škodljivih biocidov ter postopkov zaščite lesa, vključno z modifikacijo. Uporaba lesne surovine namesto drugih fosilnih in sintetičnih energetsko potratnih materialov postaja vedno bolj aktualna tudi zaradi problema globalnega segrevanja. Gozdovi in les namreč predstavljajo ponor toplogrednih plinov. Ekološki značaj lesne industrije se kaže v tem, da je predelava in obdelava lesa obremenjena z relativno majhno porabo energije in je okolju prijazna, saj predstavlja manjšo produkcijo CO2. Usmerjenost programa Lesarstvo – to je razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov - se je zato popolnoma vključila v sodobne mednarodne raziskovalne tokove (Kyotski protokol). Dobljene rezultate raziskav smo ovrednotili tudi z ekonomsko organizacijskega vidika in glede možnosti prenosa v prakso. Poglobljeno smo proučevali lesnoindustrijske proizvodne sisteme s pomočjo sodobnih raziskovalnih metod, kot so metoda odločanja in analize podatkov, upoštevaje gospodarske, organizacijske, trženjske in okoljevarstvene vidike proizvodnje in rabe lesnih izdelkov. Sklenemo lahko, da je glavni pomen vseh opravljenih raziskav v programski skupini pridobljeno znanje in usposobljenost za razvoj in uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij in nelesnih materialov za predelavo in obdelavo lesa ter izdelavo lesnih izdelkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni dosežki programske skupine imajo neposredni pomen za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Slovenija je poleg Finske najbolj gozdnata evropska dežela, kar je edinstvena naravna dediščina, ki jo je potrebno ohraniti. Zato je smotrna izraba gozda in gozdnih proizvodov, kar omogočajo nove, okolju prijazne tehnologije predelave lesa, nacionalnega pomena. Zgodovinsko rabo lesa v slovenskem prostoru proučujemo z dendrokronolškimi raziskavami. Prav tako pa predstavljajo kulturno umetniški in zgodovinski predmeti iz lesa neprecenljivo vrednost za Slovenijo. Zato jih je s sodobnimi, okolju prijaznimi postopki in biocidnimi pripravki potrebno čimbolj učinkovito zaščititi. Les je praktično edina naravna surovina, ki jo imamo v izobilju, saj 60 % površine Slovenije prekrivajo gozdovi. Le-ti so porabniki toplogrednih plinov, les pa je naraven, okolju prijazen in obnovljiv vir. Obdelava lesa je nekajkrat manj potratna kot pri drugih surovinah. Slovenija je ena redkih držav Evrope, ki ima lesno surovino v izobilju in katere delež se vsako leto še povečuje. Predelava lesa ima zato neprecenljivo vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Nenazadnje je v lesno-predelovalni industriji v Sloveniji zaposlenih čez 20.000 ljudi, proizvodi lesne industrije pa zavzemajo pomemben delež v skupnem izvozu iz naše države. Lesno-industrijska panoga je namreč največja neto izvoznica Slovenije. Da je slovenska lesna industrija lahko konkurenčna, mora slediti razvoju v svetu. To pa lahko doseže le z raziskavami. Žal se je po osamosvojitvi raziskovalno delo v lesni industriji v precejšnji meri zaustavilo. Znane so velike spremembe v organiziranosti lesne industrije. Veliki lesnopredelovalni obrati, ki so imeli solidno razvito lastno raziskovalno dejavnost, so se transformirali v večje število samostojnih manjših obratov. S tem pa je ugasnila tudi njihova razvojna dejavnost. Manjša, novonastala podjetja pa še niso dosegla takšnega materialnega položaja, da bi se lahko usmerila v razvoj in raziskave. Edina raziskovalna organizacija s tega področja v Sloveniji je Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, katere poslanstvo je poleg izobraževanja tudi izvajanje razvojno raziskovalnih aktivnosti. Program Lesarstvo je zato ključnega nacionalnega pomena za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj. Za izboljšanje stanja lesne panoge v Sloveniji je program Lesarstvo postavil nova izhodišča za prenovo primarne in finalne lesne proizvodnje. Cilj raziskav je bil uvajanje takšnih tehnoloških postopkov, ki bodo slovenski lesni industriji omogočili fleksibilnost proizvodnje, dobro izkoriščenost lesne surovine, tudi tiste slabše kvalitete, ustrezno organiziranost in kvaliteto proizvoda, ki mora ustrezati tudi ekonomskim ter tržnim kriterijem in zakonitostim.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno