Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Les in lignocelulozni kompoziti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
T460  Tehnološke vede  Lesna, kašna in papirna tehnologija 

Koda Veda Področje
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
les, lesni kompoziti, lastnosti, razkroj, interakcije les voda, pinosilvini, nanofibrilirana celuloza, biologija lesa, dendrokronologija, hidrofobizacija, površine, lepila, raziskava trga, digitalizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
16.622,21
A''
1.750,62
A'
6.614,62
A1/2
8.945,38
CI10
11.994
CImax
593
h10
50
A1
53,66
A3
34,14
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  662  13.492  11.583  17,5 
Scopus  682  14.914  12.980  19,03 
Raziskovalci (35)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  39653  dr. Angela Balzano  Biotehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  122 
2.  50987  Teja Bizjak Govedič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  21 
3.  29389  dr. Larisa Brojan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  45 
4.  54058  dr. Arnaud Maxime Cheumani Yona  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  21 
5.  02937  dr. Katarina Čufar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  936 
6.  51819  dr. Sebastian Dahle  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021 - 2023  111 
7.  05732  dr. Željko Gorišek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  450 
8.  10340  dr. Dominika Gornik Bučar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  228 
9.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2020 - 2023  1.194 
10.  24295  dr. Matej Jošt  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  83 
11.  29227  dr. Mirko Kariž  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  150 
12.  53624  Eli Keržič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  17 
13.  20385  dr. Manja Kitek Kuzman  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2020 - 2023  470 
14.  52214  Daša Krapež Tomec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  24 
15.  16198  dr. Jože Kropivšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  276 
16.  29636  Luka Krže    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  186 
17.  37425  dr. Davor Kržišnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  155 
18.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  409 
19.  15410  dr. Sergej Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  353 
20.  24676  dr. Maks Merela  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  518 
21.  52730  dr. Klemen Novak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2021  66 
22.  13400  dr. Leon Oblak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  447 
23.  11223  dr. Primož Oven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  544 
24.  20386  dr. Matjaž Pavlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  483 
25.  00395  dr. Marko Petrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  871 
26.  50529  Denis Plavčak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  35 
27.  12041  dr. Ida Poljanšek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  336 
28.  39986  dr. Jaša Saražin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  62 
29.  18149  dr. Aleš Straže  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  317 
30.  13057  mag. Bogdan Šega  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  196 
31.  16382  dr. Milan Šernek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  548 
32.  52170  Nina Škrk  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  24 
33.  30758  dr. Viljem Vek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  129 
34.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  47 
35.  37804  dr. Jure Žigon  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2020 - 2021  166 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.086 
Povzetek
Velika raznolikost vrst lesa in lesnih kompozitov omogoča širok spekter ustvarjalnih in estetskih alternativ materialom z večjimi vplivi na okolje med proizvodnjo, uporabo in po koncu življenjske dobe. Les je material biološkega izvora, kar se odraža v variabilnih lastnostih lesa. Glavni cilj predlaganega programa je pojasniti lastnosti lesa, lesnih kompozitov in na lesu osnovanih materialov. Dobro razumevanje lesa bo omogočilo razvoj novih materialov za uporabo v različnih aplikacijah, vključno z ekstremnimi okolji. Za dosego tega cilja bo delo organizirano v šestih delovnih skupinah; Biologija lesa (1), Lastnosti lesa (2), Novi materiali na osnovi lesa (3), Biorefinerije (4), Razvoj in validacija (5) ter Organizacija in prenos znanja (6). V okviru programa je opredeljenih 19 ciljev. Ti cilji obravnavajo nastajanje lesa in korelacijo med rastjo in podnebnimi značilnostmi s ključnimi lastnostmi lesa s posebnim poudarkom na odpornosti, obnašanjem na prostem in mehanskih lastnostih (dinamičnih in statičnih). Drugi sklop ciljev je povezan z razvojem novih materialov (modificiranega lesa, lesnih kompozitov, hibridov na osnovi lesa, nanokompozitov …) in procesov za obdelavo (obdelava s plazmo…). Delovna skupina za biorafinerije se bo osredotočila na ekstrakcijo, karakterizacijo in uporabo ekstraktivov in nanoceluloze. Zadnji sklop ciljev je namenjen načelom krožnega gospodarstva, trženju in validaciji tehnologij. Usklajevanje in razširjanje sta sestavni del projekta. Programska ekipa je opremljena z najsodobnejšo opremo, ki bo omogočila doseganje zastavljenih ciljev. Poleg tega je program vzpostavil tesne povezave z mednarodno skupnostjo, kar nam bo omogočilo sodelovanje na ravni EU in svetovni ravni. Poleg tega je treba upoštevati, da se program izvaja v okviru Univerze v Ljubljani, zato ima projektna skupina tesne stike s presečnimi programi na naši Univerzi, povezanimi z gozdom, polimeri in kemijsko tehnologijo.
Pomen za razvoj znanosti
Les je eden ključnih materialov v Sloveniji, ki ga je treba preučiti z vseh vidikov. Z dobrim poznavanjem, ga lahko predelamo do najvišjih vrednostnih stopenj.   Les je na prostem izpostavljen razkroju. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. Ker je uporaba biocidnih proizvodov vedno bolj nezaželena se osredotočamo na rabo domačih lesnih vrst. V preteklosti so odpornost lesa pripisovali predvsem prisotnosti biološko aktivnih ekstraktivov, najnovejše raziskave pa kažejo, da na odpornost močno vpliva tudi odpornost proti navlaževanju. To je sposobnost lesa da ostane suh, če pa se navlaži se mora les čim hitreje posušiti. Za izboljšanje te lastnosti se pogosto uporabljajo vodo-odbojne rešitve, kot so na primer voski. Izkazalo se je da s kombinacijo voskov in termične modifikacije dosežemo odlične hidrofobne lastnosti, ki odločilno vplivajo tudi na odpornost lesa. S spremljanji lesa na prostem smo potrdili, da se vodo-odbojnost lesa na prostem spreminja. Med testiranimi sistemi, je svojo sposobnost proti navlaževanju ohranil najdlje ravno z voski obdelan les.   Razvili smo nov, nizkotemperaturni postopek depozicije rutilnih delcev TiO2 na površini smrekovega lesa. Z raziskavami smo osvetlili interakcije TiO2 s površino lesa, z namenom razumeti in razviti nov učinkovit način zaščite lesa pred staranjem, in pri tem še vedno obdržali naravni izgled lesa. Z FTIR in ramansko spektroskopijo smo dokazali nastanek koordinacijskih vezi TiO2-les, in sicer med Ti ioni in hemicelulozami ter ligninom. Z raziskavami smo pokazali, da je s hidrotermalnim postopkom možno izločiti nano delce rutilnega TiO2 tudi na lesu, kar je novost v primerjavi z do sedaj objavljenimi podatki o tem načinu depozicije nanodelcev na najrazličnejših substratih, ne pa tudi na lesu. Nov postopek predstavlja tudi nov način hidrofobiranja in dimenzijske dimenzijske stabilizacije lesa.   Različne skupine polifenolnih ekstraktivov izkazujejo širok spekter biokativnih lastnosti, med drugim tudi blagodejno učinkovanje na zdravje ljudi. Izredno velik potencial na tem področju imajo stilbeni pinoslvin in pinosilvin monometilni eter, ki se nahajajo v lesu borov. Potencial za pridobivanje stilbenov imajo predvsem lesni ostanki, ki pa se v industrijskih razmerah pojavljajo kot zmes različnih lesnih vrst, kar močno otežuje izolacijo posameznih spojin. Razvili smo originalno metodo za izolacijo pinosilvina in pinosilvin monometilnega visoke čistote iz industrijskih lesnih ostankov. V primerjavi z doslej poznanimi postopki, je prednost razvite metode v tem, da temelji na uporabi okolju prijaznih, nekloriranih topil. Dokazano je, da je metoda primerna tudi za izolacijo drugih spojin polifenolnih spojin, na primer lignanov, ki se sicer nahajaj v lesu drugih domačih iglavcev. Metoda je primerna za prehod na višji tehnološki nivo in prenos v realno okolje.   Nova odkritja in spoznanja na področju lepil za les iz naravnih virov (utekočinjen les, tanin in soja), izdelane in okarakterizirane izolacijske pene iz tanina ter izdelani lahki ploščni kompoziti. Razviti novi materiali za 3D tiskanje iz lesnega prahu in termoplastov. Izdelani konstrukcijski lepilni spoji med lesom in jeklom z epoksi in poliuretanskimi lepili. Izdelani hibridni lamelirani lepljeni nosilci (GLULAM), modificiran slojnat furnirni les (LVL) in križno lameliran les (CLT) ter proučene njihove fizikalnih in mehanski lastnosti. Rezultati večletnega spremljanja nastajanja lesa in skorje omogočajo boljše razumevanje fenološkega odziva dreves v kontekstu sprememb klime, uporabo rezultatov in njihovo nadgradnjo za nova spoznanja. Raziskave na reprezentativnih drevesnih vrstah (smreke in bukve) ter reprezentativnih rastiščih (na različnih nadmorskih višinah in območjih) v Sloveniji omogočajo boljše razumevanje fenologije in plastičnosti naših ključnih drevesnih vrst, ki so ogrožene zaradi sprememb klime. Odzive dreves v naših ekosistemih je mog
Pomen za razvoj Slovenije
V časih zmanjševanja razpoložljivosti fosilnih virov je zelo pomembno, da razvijemo načine za optimizirano rabo biomase kot potencialnega alternativnega vira za fosilne vire.     Na podlagi indikatorjev razvitih v okviru tega programa, bomo lahko predvideli okvirno življenjsko dobo, cikluse vzdrževanj za izbrane napredne kompozte, kar bo omogočilo uporabo naprednih kompozitov tudi v namene, kjer se do sedaj ni uporabljal (npr. javne stavbe, večstanovanjski objekti).   Podatki o predvidenem življenjski dobi naprednih lesnih kompozitov, bodo koristila tudi ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo z lesno gradnjo. S tem bomo povečali koriščenje domače surovine, katere obdelava je energetsko nepotratna in po drugi strani zmanjšali zanesljivost preskrbe s surovinami in energijo.   Les tekom celotne življenjske dobe skladišči CO2. Poleg tega je obdelavav lesa bistveno manj energetsko potratna kot obdelava konkurenčnih materialov (jekla, aluminijeve zlitine, plasti..). Upoštevajoč substitucijski efekt, z vgradnjo 1 m3 lesa, preprečimo emisije 2t CO2. S povečano lesno gradnjo v Sloveniji bi tako lahko izpolnili dobršen del zavez klimatskih sporazumov.   Uvajanje spoznanj, pridobljenih s tem projektom, v nadaljnje raziskave in razvoj in kasneje njihov prenos v proizvodne procese industrijskih partnerjev, bo neposredno pripomoglo k doseganju cilja direktive Evropske unije o energiji iz obnovljivih virov 20-20-20. To bo povečalo prepoznavnost in kredibilnost Slovenije kot države, ki se resno spopada z vzroki podnebnih sprememb in njeno vpetost v mednarodne tokove.   V Sloveniji imamo veliko lesene infrastructure izdelane iz lesnih kompozitov (telekomunikacijski drogovi, železniški pragovi, mostovi, les za zaščito brežin…), ki potrebuje učinkovito in zanesljivo zaščito. Zbrani podatki bodo omogočili skrbnejše načrtovanje življenjske dobe in vzdrževanja.   Zelena metoda za izolacijo dragocenih ekstraktivov iz lesne biomase omogoča implementacijo metode v pilotnih in industrijskih razmerah. Metoda torej odločilno prispeva k snovanju biorafinerije lesnih ekstraktivov in s tem produkciji visoko vrednih proizvodov. Slednje ima večplastni učinek, saj omogoča izkoriščanje manj vrednih lesnih ostankov za dragocene proizvode, odpira nova delovna mesta v biogospodarskih dejavnostih, končni proizvod pa je mogoče uporabiti v prehranskih dodatkih, ki bi lahko blaži težave starajoče se populacije. Metoda izolacije pinosilvinov predstavlja fragment, ki dopolnjuje verigo vrednosti na področju prehranskih dodatkov.     V Sloveniji imamo veliko lesenih kulturnozgodovinskih predmetov (lesene stavbe, lesene plastike, forma vive…), ki so pogosto okužene z glivami, jih je potrebno datirati ali sanirati. Prenos spoznanj dendrokronoloških raziskav lesa iz predmetov kulturne dediščine omogoča službam za varstvo dediščine, muzejem, lokalnim skupnostim itd. boljše poznavanje, vrednotenje in varovanje dediščine. Dendrokornološke raziskave so omogočile absolutno datiranje koliščarskih naselbin na seznamu UNESCO kar omogoča njihovo boljše vrednotenje in varovanje.   V EU je uvedba direktive o biocidih (BPD) in zakonodajnega paketa REACH močno spremenila razmere v industriji. Številni kemikalije so prepovedani, zato je iskanje novih rešitev za hidrofobizacijo lesa nujno za preživetje podjetij na trgu.   Nov postopek nizkotemperaturne hidrotermalne depozicije TiO2 na lesu, hkrati z nekaterimi drugimi izsledki pri uporabi naravnih olj – bodisi samostojno, bodisi v kombinaciji z nanodelci TiO2, predstavlja nov način zaščite lesa pred vremenskimi vplivi, kar je pomembno z vidika trajnostne gradnje iz lesa, ki je v Sloveniji v vzponu in pri kateri je pomemben izziv tudi zagotovitev trajne odpornosti lesenih fasadnih elementov in drugih površin lesa proti staranju zaradi izpostavitve abiotskim faktorjem degradacije. Nov način zagotavlja zaščito tako, da je kar najbolj ohranjen naravni videz lesa.   Novo razvita lepila in tehnologije spajanja omogočajo proizvodnjo okoljsko spr
Zgodovina ogledov
Priljubljeno