Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Trajnostno kmetijstvo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
Ključne besede
Trajnostno kmetijstvo, zdrava prehrana, ekološko pridelava, škodljivi organizmi, mikotoksini, aplikacija pesticidov, ostanki pesticidov, fitofiziologija, vinarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, govedoreja, kmetijska mehanizacija, ekonomika kmetijstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10256  mag. Barbara Ambrožič Turk  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2008  150 
2.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  361 
3.  16038  dr. Jasna Berljak  Biotehnologija  Raziskovalec  2005 - 2006  54 
4.  21613  dr. Franc Čuš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2006 - 2008  339 
5.  17301  Tadej Galič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
6.  20069  dr. Barbara Gerič Stare  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2008  244 
7.  17302  Anton Gjergek    Tehnični sodelavec  2004 - 2006  25 
8.  10448  dr. Aleš Gregorc  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  488 
9.  06059  dr. Ana Gregorčič  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  268 
10.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  1.149 
11.  17290  Irena Karnel    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
12.  17291  Mihael Klopčič    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
13.  07906  dr. Mitja Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  233 
14.  29499  dr. Jure Kolarič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2008  19 
15.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2007 - 2008  734 
16.  25795  dr. Klemen Lisjak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  287 
17.  17305  Roman Mavec    Tehnični sodelavec  2005 - 2007  266 
18.  17306  Marko Mechora    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
19.  07151  dr. Julij Nemanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  853 
20.  29726  Radojko Pelengić  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2008  80 
21.  20377  Boštjan Saje    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
22.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  919 
23.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2004 - 2008  428 
24.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  617 
25.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  709 
26.  21399  dr. Andreja Vanzo  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  228 
27.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  420 
28.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  920 
29.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  397 
30.  15158  dr. Urška Vrhovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  333 
31.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2008  868 
32.  26499  Lucija Žvokelj  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  48 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.887 
Povzetek
Vloga kmetijstva v prostoru je večnamenska, saj poleg svoje osnovne t.j. gospodarske funkcije, opravlja še pomembno ekološko, prostorsko poselitveno, socialno in kulturno nalogo. Načela trajnostnega razvoja zato ne morejo obiti kmetijstva, ki kot svoj cilj trajnosti opredeljuje pridelavo zdrave hrane, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ohranjanje biotske pestrosti, rodovitnosti tal in negovanje kulturne krajine. V predloženem programu "Trajnostno kmetijstvo" se ukvarjamo z raziskavami tehnologij pridelave sadja, grozdja, vrtnin ter poljščin, s postopki predelave vina in živinorejo, vse v smislu konkurenčnosti in manjše obremenjenosti okolja. Poseben poudarek dajemo varstvu rastlin, preprečevanju širjenja škodljivih organizmov in nadzorovani uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar se bo odrazilo v višji kakovosti pridelanih živil. Nadalje se usmerjamo v preučevanje dejavnikov, ki na ravni primarne kmetijske pridelave vplivajo na onesnaženje hrane (žita, zelenjava, vino) in živinske krme z mikotoksini in v iskanje rešitev za zmanjšanje tega tveganja. Raziskave presnove beljakovin pri prežvekovalcih in raziskave nekaterih postopkov rastlinske pridelave, zlasti gnojenja, prispevajo k zmanjšanju obremenitve okolja z dušikom oz. k bolj nadzorovanim izpustom amoniaka. Raziskovalno delo obsega naslednje konkretne vsebine: - Izboljšanje obstoječih ter oblikovanje sonaravnih tehnologij pridelave v sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu, kjer bomo z ustreznim izborom sort, z uravnoteženim varstvom rastlin in s prilagojeno mehanizacijo zagotovili količinsko konkurenčne pridelke, vendar boljše kakovosti ter ob manjši obremenitvi okolja. - Preučevanje fitofizioloških procesov na praktični ravni vzgoje sadnega drevja in vinske trte. Raziskave: procesi abscisije plodov pri jablani; optimalna obremenitev dreves z vidika kakovosti plodov; tolerantnost kombinacij sorta/podlaga na stresne razmere suše pri vinski trti; uporaba predkultur pri gojenju jagod; solarizacija in mikorizacija pri jagodičju; dejavniki zasnove cvetnega brstja pri jablani; ugotavljanje vzrokov naravnega trebljenje plodičev sadnih rastlin; - Fitofagni in fitopatogeni organizmi. Raziskave: identifikacije, inventarizacija in geografska razprostranjenost virusov, bakterij, ogorčic in nekaterih žuželk; mikrobiološka aktivnost tal ter interakcije med gostitelji, paraziti ter njihovimi prenašalci; vpliv virusnih okužb na gospodarsko pomembne lastnosti rastlin; odpornost škodljivih organizmov na FFS; - Uvajanje sistemov preciznega kmetovanja z razvojem specialne kmetijske mehanizacije. Raziskave: ekološka obdelava tal; izpusti toplogrednih plinov; zmanjšanje mehanskih poškodb tal; popis stanja kmetijskih strojev in opreme v Sloveniji; lokaliziranje potreb po gnojilih v skladu z variabilnostjo tal in potrebami rastlin; tehnologije nanosa FFS na kmetijske rastline; - Tehnologija predelave vina. Raziskave: spremljanje vsebnosti ochratoksina A v slovenskih in uvoženih vinih; določanje avtentičnosti slovenskih sort vin; raziskave izotopske sestave sladkorjev z namenom ugotavljanja geografskega porekla vina; določanje avtentičnosti slovenskih sort vina na osnovi profila antocianov ter šikimske kisline; proučevanje biološke dostopnosti antocianov in hidroksicimetnih kislin; - Živinoreja. Raziskave: preučevanje presnove beljakovin pri prežvekovalcih; zmanjšanje obremenjenosti okolja z dušikom s pomočjo optimiranja prehrane živali; selekcija govedi na mlečnost v manj optimalnih razmerah reje; proučevanje prisotnosti mikotoksinov v živinski krmi in živilih; - Razvoj podeželja in trajnostno kmetijstvo. Raziskave multifunkcionalnosti kmetijstva za zagotavljanje stabilne demografske strukture in ohranjanje poseljenosti prostora, za obdržanje zemljiških potencialov, kulturne krajine, doseženega ekološkega ravnovesja v prostoru ter pokrajinske in narodne identitete.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je bil vključen v široki trend raziskav s področja trajnostnega razvoja kmetijstva, ki še vedno potekajo tako rekoč po celotni zemeljski obli. Z iskanjem sonaravnih tehnologij pridelave smo se povezovali v številne mednarodne projekte, saj se z današnjim načinom pridelave v Sloveniji srečujemo s podobnimi težavami obremenjevanja okolja kot v kmetijsko najbolj razvitih državah Evrope. Tako imajo npr. spoznanja širjenja fitofagnih in fitopatogenih organizmov, poznavanje njihove biologije in ekologije širši pomen, saj narava škodljivih organizmov ne pozna umetnih pregrad (državnih meja) in je njihovo širjenje v prostoru nekontrolirano. Trenutno uveljavljene tehnologije pridelave v sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, predelavi vina, kmetijski mehanizaciji in reji goved so v Sloveniji na tisti stopnji, ko njihova izboljšava (še posebno v smeri trajnostnega razvoja) doprinese tudi v zakladnico svetovno najbolj aktualnih spoznanj. Sem spadajo raziskave ekološke pridelave v sadjarstvu, raziskave mikoriznih gliv in solarizacije zemlje, tehnike natančnega in kontroliranega nanosa FFS, tehnologije obdelave tal in poznavanje porab energije na kmetijskih strojih, raziskave fitofiziološki procesov v stresnih situacijah, vzpostavitev podatkovnih baz slovenskih vin za možnost primerjave z vinogradniškimi deželami EU, ugotavljanje biološke dostopnosti polifenolov človeškemu organizmu (kar je trenutno ena najbolj raziskovanih tem na področju prehrane), vsebnosti ochratoksina v slovenskih vinih... Vse navede problematike so trenutno med najbolj aktualnimi raziskovanimi vsebinami v svetu, saj predstavlja trajnostni razvoj (in z njim povezane navedene konkretne vsebine), rešitev mnogih akutnih vprašanj vsega razvitega sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
a) Za trajnostni družbeno ekonomski razvoj: Zaradi hkratnega upoštevanja prostorskega, ekonomskega in socialnega vidika imajo rezultati tovrstnih raziskav zelo velik pomen za nadaljnji, trajnostni razvoj slovenskega podeželja in družbe nasploh. Samo z integracijo različnih disciplin kmetijske pridelave lahko rešujemo kompleksnost problematike trajnostnega razvoja kmetijstva, kar se nedvomno odraža na razvoju celotnega slovenskega podeželja, prostora in družbe kot take. Izrazita interdisciplinarnost programske skupine je predstavljena s sintezo raziskovalcev s področja fiziologije razvoja kmetijskih rastlin, s področja nanosa ter detekcije FFS, nadalje s področja kmetijske mehanizacije, prehrane živali in ekonomike kmetijstva. To pestrost skupine smo izrabili za razvoj trajnostnih tehnologij pridelave, katere so po eni strani okoljsko sprejemljive, po drugi strani pa s kakovostjo in tudi donosom konkurenčne na evropskem trgu. Upoštevajoč načela trajnosti mora kmetijstvo v slovenskem podeželskem prostoru poleg smotrne izrabe naravnih danosti za pridelavo hrane, še kultivirati pokrajino, odpirati življenjski prostor ter omogočiti njegovo obvladovanje v gospodarskem, strateškem in ekološkem smislu. b)Za tehnološki razvoj: Uvajanje sodobnih, okolju prijaznih tehnologij pridelave slovenskega kmeta postavlja ob bok dosežkom in tudi kmetijski praksi v razvitih deželah Evrope. Program trajnostnega razvoja je s svojim multidisciplinarnim pristopom spodbujal razvoj tistih tehnologij pridelave v kmetijstvu, ki so manj obremenjujoča za okolje hkrati pa še vedno zagotavljajo dovolj donosne, po količini in kakovosti konkurenčne pridelke. Tako smo oblikovali tehnologije ekološke pridelave jabolk, pridelave jagodičja in še posebno jagod po okoljsko bolj sprejemljivih postopkih, poenostavili smo nekatere tehnološke postopke vzgoje vinske trte in vrtnin z izbirami primernih sort (in podlag), nadalje smo izboljšali tehnologije predelave vina v smeri manjših vsebnosti škodljivih snovi (ochratoksin, žveplo). Raziskave so prispevale tudi h konkurenčnejši reji goved. Še posebno mnogo novih spoznanj in izboljšav si obetamo na področju zaščite kmetijskih rastlin. Fitofarmacevtska sredstva dejansko predstavljajo enega najbolj akutnih problemov modernega kmetijstva. Ob sodelovanju strokovnjakov za varstvo rastlin, strokovnjakov za kmetijsko mehanizacijo in strokovnjakov za pridelavo sadja ali vrtnin, smo izboljšali tehnološke postopke nanašanja fitofarmacevtskih sredstev. S tehnikami preciznega nanosa teh sredstev, ob upoštevanju fizioloških dejstev rasti in razvoja rastline ter uporabi spoznanj o širjenju škodljivih organizmov, smo izboljšali delovanje FFS na škodljive organizme, s tem pa tudi količinsko zmanjšali kumulativni letni nanos teh sredstev na rastline oz. v okolje. c) Za urtjevanje nacionalne identitete in ohranjanje naravne in kulturne dediščine: Ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželskega prostora hkrati pomeni tudi ohranjanje nacionalne identitete slovenskega naroda. Samo delujoče kmetijstvo je tisto, ki je sposobno ohranjati podeželski prostor kultiviran, v nasprotnem primeru sledijo procesi zaraščanja obdelovalnih površin z gozdom, saj veliko večina slovenskega prostora po svoji naravni vegetacijski zasnovi predstavlja gozd. Obdelan kmetijski prostor, t.i. kultivirana ali kulturna krajina (njive, travniki, pašniki, trajni nasadi) predstavljajo osnovno bogatstvo naše naravne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno