Projekti / Programi
01. januar 2013
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.03 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Etologija in tehnologija v živinoreji |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Raziskovalci (28)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
20.221 |
Povzetek
Program raziskav je zastavljen tako, da se lahko sooča s temeljnim izzivom sodobnega kmetijstva, ki je, kako proizvajati kakovostno in zdravo hrano ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti in ohranjanja okolja. Širina znanja vključenih raziskovalcev omogoča reševanje kompleksnih tehnoloških ter okoljskih vprašanj v kmetijstvu z uporabo multidisciplinarnega pristopa. Program je organiziran v specializiranih delovnih skupinah z dvema stebroma raziskav. Prvi se nanaša na kvantitativne in kvalitativne vidike proizvodnje hrane, drugi je posvečen okoljski problematiki. Oba stebra imata skupno točko oz. povezavo in sicer, da je poudarek raziskav v preučevanju tehnologij (načinov) pridelave. V Sloveniji več kot 50% bruto kmetijske proizvodnje prispeva živinoreja (še posebej govedoreja), kar kaže na pomen raziskav za konkurenčnost sektorja. Raziskovalni cilji na področju živinoreje bodo osredotočeni na dejavnike povezane z načinom reje v povezavi z učinkovitostjo prireje, kakovostjo proizvodov in vplivi na okolje. Poudarek bodo imele raziskave povezane z dobrim počutjem živali, potrošniškimi vidiki, proizvodi posebne kakovosti (tradicionalni, geografsko zaščiteni), rejskimi cilji, prilagajanjem na podnebne spremembe, poudarek bo dan tudi uporabi novejših, hitrih tehnik (npr. NIRS) za ocenjevanje kvalitativnih lastnosti proizvodov. Čebelarstvo ima v Sloveniji velik pomen saj je avtohtona kranjska čebela (Apis mellifera carnica) glavni opraševalec zato izjemnega pomena za kmetijsko proizvodnjo. Poudarek raziskav bo dan dejavnikom, ki vplivajo na fiziologijo in vitalnost posameznih čebele in čebeljih družin z namenom zmanjšanja pogostnosti nenadnih smrti čebeljih družin. V sadjarstvu bodo raziskave usmerjene v temeljne probleme izmenične rodnosti ter s tem povezane količine in kakovosti pridelka jablane. Raziskave surfaktantov kot nadomestkov rastnih regulatorjev, odpirajo nove smeri iskanja zanesljivejših ter okoljsko nespornih sredstev za kemično redčenje plodičev. Pri jagodičju se bomo posvečali vplivu dušičnih gnojil ter mikrobiološke aktivnosti tal na kakovost plodov (aroma, okus). Raziskave vinogradniških in vinarskih tehnologij se bodo osredotočile na fiziološki odziv vinske trte na vinogradniške tehnike in posledično na kakovost vina, ki bo predmet raziskav tudi z vidika različnih enoloških dejavnikov. Povezavo kmetijstva s področjem zdravja ljudi pa predstavljajo metabolomske raziskave bioaktivnih spojin na tkivnih in živalskih modelih. Konkurenčna kmetijska dejavnost, ki zagotavlja zadostne količine hrane pa hkrati prinaša tudi negativne učinke na okolje zaradi uporabe kemikalij za zaščito rastlin, vnosa gnojil v tla in emisij toplogrednih plinov. Z raziskavami bomo skušali oceniti okoljski odtis različnih proizvodnih sistemov v živalski in rastlinski proizvodnji. Prispevek k reševanju okoljske problematike v kmetijski proizvodnji predstavljajo tudi raziskave v podporo varnejši uporabi kemijskih zaščitnih sredstev in tehničnim izboljšavam pri njihovi aplikaciji. Ostanki herbicidov, pesticidov bodo spremljani v zemlji, vodi, kmetijskih proizvodih, kot tudi na neciljnih organizmih kot je čebela. Končni cilj je ohranjanje naravnih virov, ki jih bomo spremljali s pomočjo metod geografskega informacijskega sistema in modeliranja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni cilji so usmerjeni v pridobivanje novih, izvirnih znanstvenih rezultatov oziroma znanj ter napredku tehnologij v specifičnih slovenskih razmerah. Znanstveni dosežki (publikacije / citati) programskih članov v predhodnem obdobju in odlična vpetost v EU projektih in drugih raziskovalnih povezavah/mrežah zagotavljajo predanost doseganju znanstveno pomembnih rezultatov.
Dejavniki v živalski produkciji (prehrana, pasma, genotipi, tehnologije reje in predelave) bodo preučevani upoštevajoč nove znanstvene perspektive in družbene potrebe ter z uporabo naprednih znanstvenih pristopov (genomika, proteomika, metabolomika, fenomika). Primeri; v podporo prašičereji bodo raziskave (doktorat Nine Batorek)osredotočene na izvirna znanstvena vprašanja, ki zadevajo problematiko ukinjanja kastracije (presnovo maščob in prehransko strategijo za nov "tip" prašičev (imunokastrate), presnovo skatola), problematiko mehkobe mesa pri govejem in prašičjem mesu s preučevanjem stanja miofibrilarnih proteinov, vpliv rejskih ciljev/selekcije na mišična vlakna. Pri raziskavah na pršutu bomo obravnavali hlapne substance ter možnost zmanjšanja soli, ki je rizični dejavnik srčno-žilnih obolenj. Primanjkuje znanstvenih dokazov v zvezi s prilagoditvijo živinoreje podnebnim spremembam in z zmanjševanjem negativnega vpliva na okolje (emisije toplogrednih plinov).
Pri medonosni čebeli, bodo raziskave usmerjene v biologijo in rasne značilnosti ter vitalnost tako individualnih osebkov kot kolonij. Čebela predstavlja model za proučevanje različnih zunanjih vplivov. S pomočjo znanstvenih dognanj, ob uporabi imunohistoloških in molekularnih metod, skupaj s kliničnim testiranjem pričakujemo novosti, izboljšave v čebelarsko praksi.
Sadjarstvo potrebuje nova sredstva za kemično redčenje plodičev jablane, konsistentna v svojem delovanju ter okoljsko bolj sprejemljiva. Raziskave preciznega kmetijstva bodo temeljile na razvoju škropilnih tehnik, s ciljem zagotavljanja fizioloških potreb posameznega drevesa. Nova znanstvena spoznanja v podporo razvoju vinogradništva in enologije pričakujemo z nadgradnjo konvencionalnih raziskovalnih pristopov (genomika, proteomika v procesu vinifikacije in metabolomika biokativnih spojin).
Raziskave bolezni rastlin in škodljivcev, ki so razširjeni v določenem (slovenskem) okolju predstavljajo prispevek k znanju o biologiji in ekologiji škodljivih organizmov v širšem kontekstu in zagotavljajo znanstveno podlago za razvoj ustreznih tehnologij za zaščito kmetijskih rastlin
Spremljanje kakovosti tal in podtalnice, modeliranje okoljskih lastnosti tal, digitalno kartiranje tal predstavljajo fokus raziskav za ohranjanje agro-ekosistemov. Poznavanje soodvisnosti tla-rastlina-podtalnica je ključnega pomena za doseganje trajnostnega kmetijstva in ohranjanje naravnih virov. Poleg tega so raziskave sekvestracije ogljika (C) iz atmosfere potrebne s stališča zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in blaženja učinkov podnebnih sprememb.
Raziskave na področju biogenih goriv so zaradi potreb po alternativnih energetskih virih izjemno pomembne. Tehnologije uporabe biogenih goriv so še vedno v zgodnji fazi razvoja in zmanjševanje škodljivih snovi pri zgorevanju je eden izmed največjih izzivov. Originalni rezultati se pričakujejo še na področju raziskav okoljskega odtisa zaradi posebnih pogojev slovenskega kmetijstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je zasnovan multidisciplinarno in se naslanja na nacionalni strateški načrt razvoja podeželja. Ta se osredotoča na konkurenčnost kmetijstva in kakovost hrane ter diverzifikacijo zelene proizvodnje energije, ohranjanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Kar označuje program je tesno sodelovanje s primarnim sektorjem. Raziskovalni cilji izhajajo iz problemov s katerimi se srečujemo pri strokovnem delu (so nadgradnja strokovnega dela) za vladne organe, svetovalno službo, rejske organizacije (npr. pri izvajanju temeljnih rejskih programov za govedo, prašiče in čebele, preizkušnji sort sadja in vinske trte, ocenjevanju vpliva zaščitnih sredstev, spremljanje emisij toplogrednih plinov in amoniaka, kmetovanju na vodovarstvenih območjih in nitratna direktiva, spremljanju onesnaženosti tal, itd.) Močna povezava s svetovalno službo in ustreznimi zbornicami (kmetijstvo, gospodarstvo) omogoča učinkovit prenos rezultatov raziskav in znanja neposrednim uporabnikom. Program daje velik poudarek diseminaciji rezultatov, ne le strokovni javnosti (z organiziranjem konferenc, delavnic, seminarjev), ampak tudi za širšo javnost in potrošnike preko poljudnih člankov, nastopov na televiziji/radiju in promocijskih dejavnosti. Številni raziskovalci so vključeni tudi v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, kot predavatelji in nosilci predmetov in kot mentorji pri diplomskih, magistrskih, doktorskih nalogah1. Raziskovalci so člani številnih domačih in mednarodnih strokovnih odborov, svetov, svetovalnih teles ministrstev (kmetijstvo, okolje, znanost, izobraževanje), Evropske komisije, ZN, rejskih organizacij, združenj. Vključenost v raziskovalnih projektih EU in mrežah kaže na mednarodni pomen raziskav, prav tako se intenzivira vključevanje tujih gostujočih študentov in raziskovalcev, so-mentorstva doktorjev znanosti s tujimi partnerji.
Zaradi hkratnega upoštevanja tehnoloških in okoljskih vidikov so raziskave velikega pomena za nadaljnji trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in družbe. Z obravnavanjem tehnoloških dejavnikov z vidika produktivnosti in kakovosti proizvodov program prispeva k konkurenčnosti kmetijske proizvodnje, medtem ko na drugi strani z oceno posledic za okolje prispeva k ravnotežju pri ohranjanju okolja. Cilj je s konkretnimi rezultati raziskav zagotoviti znanstveno podlago za konkurenčno kmetijsko dejavnost brez ogrožanja okolja in naravnih virov.
1Marjeta ČANDEK-POTOKAR (2 PhD, 1 MSc, 4 BSc); Aleš GREGORC (1 PhD, 1 BSc); Jože VERBIČ (1 PhD, 5 BSc); Andrej SIMONČIČ (2 BSc); Borut VRŠČAJ (1 MSc, 3 BSc); Matej STOPAR (2 PhD, 1 MSc, 3 BSc).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
