Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Trajnostno kmetijstvo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.03  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Etologija in tehnologija v živinoreji 
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  361 
2.  16373  dr. Helena Baša Česnik  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2017  882 
3.  33232  dr. Nina Batorek Lukač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  202 
4.  17919  dr. Dejan Bavčar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  280 
5.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Vodja projekta  2013 - 2017  739 
6.  21613  dr. Franc Čuš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  339 
7.  10448  dr. Aleš Gregorc  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  488 
8.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  1.149 
9.  29499  dr. Jure Kolarič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2015  19 
10.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  734 
11.  24503  dr. Peter Kozmus  Biologija  Raziskovalec  2013  311 
12.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015  80 
13.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  206 
14.  25795  dr. Klemen Lisjak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  287 
15.  30770  dr. Ajda Moškrič  Biologija  Raziskovalec začetnik  2017  42 
16.  50594  dr. Klavdija Poklukar Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017  45 
17.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  919 
18.  28877  dr. Maja Ivana Smodiš Škerl  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  251 
19.  32019  dr. Mateja Soklič  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2013 - 2015  15 
20.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  428 
21.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  315 
22.  21399  dr. Andreja Vanzo  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  228 
23.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2017  420 
24.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  919 
25.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  868 
26.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec začetnik  2017  170 
27.  38190  Polona Zabukovec  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  12 
28.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  182 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
Povzetek
Program raziskav je zastavljen tako, da se lahko sooča s temeljnim izzivom sodobnega kmetijstva, ki je, kako proizvajati kakovostno in zdravo hrano ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti in ohranjanja okolja. Širina znanja vključenih raziskovalcev omogoča reševanje kompleksnih tehnoloških ter okoljskih vprašanj v kmetijstvu z uporabo multidisciplinarnega pristopa. Program je organiziran v specializiranih delovnih skupinah z dvema stebroma raziskav. Prvi se nanaša na kvantitativne in kvalitativne vidike proizvodnje hrane, drugi je posvečen okoljski problematiki. Oba stebra imata skupno točko oz. povezavo in sicer, da je poudarek raziskav v preučevanju tehnologij (načinov) pridelave. V Sloveniji več kot 50% bruto kmetijske proizvodnje prispeva živinoreja (še posebej govedoreja), kar kaže na pomen raziskav za konkurenčnost sektorja. Raziskovalni cilji na področju živinoreje bodo osredotočeni na dejavnike povezane z načinom reje v povezavi z učinkovitostjo prireje, kakovostjo proizvodov in vplivi na okolje. Poudarek bodo imele raziskave povezane z  dobrim počutjem živali, potrošniškimi vidiki, proizvodi posebne kakovosti (tradicionalni, geografsko zaščiteni), rejskimi cilji, prilagajanjem na podnebne spremembe, poudarek bo dan tudi uporabi novejših, hitrih tehnik (npr. NIRS) za ocenjevanje kvalitativnih lastnosti proizvodov. Čebelarstvo ima v Sloveniji velik pomen saj je avtohtona kranjska čebela (Apis mellifera carnica) glavni opraševalec zato izjemnega pomena za kmetijsko proizvodnjo. Poudarek raziskav bo dan dejavnikom, ki vplivajo na fiziologijo in vitalnost posameznih čebele in čebeljih družin z namenom zmanjšanja pogostnosti nenadnih smrti čebeljih družin. V sadjarstvu bodo raziskave usmerjene v temeljne probleme izmenične rodnosti ter s tem povezane količine in kakovosti pridelka jablane. Raziskave surfaktantov kot nadomestkov rastnih regulatorjev, odpirajo nove smeri iskanja zanesljivejših ter okoljsko nespornih sredstev za kemično redčenje plodičev. Pri jagodičju se bomo posvečali vplivu dušičnih gnojil ter mikrobiološke aktivnosti tal na kakovost plodov (aroma, okus). Raziskave vinogradniških in vinarskih tehnologij se bodo osredotočile na fiziološki odziv vinske trte na vinogradniške tehnike in posledično na kakovost vina, ki bo predmet raziskav tudi z vidika različnih enoloških dejavnikov. Povezavo kmetijstva s področjem zdravja ljudi pa predstavljajo metabolomske raziskave bioaktivnih spojin na tkivnih in živalskih modelih. Konkurenčna kmetijska dejavnost, ki zagotavlja zadostne količine hrane pa hkrati prinaša tudi negativne učinke na okolje zaradi uporabe kemikalij za zaščito rastlin, vnosa gnojil v tla in emisij toplogrednih plinov. Z raziskavami bomo skušali oceniti okoljski odtis različnih proizvodnih sistemov v živalski in rastlinski proizvodnji. Prispevek k reševanju okoljske problematike v kmetijski proizvodnji predstavljajo tudi raziskave v podporo varnejši uporabi kemijskih zaščitnih sredstev in tehničnim izboljšavam pri njihovi aplikaciji. Ostanki herbicidov, pesticidov bodo spremljani v zemlji, vodi, kmetijskih proizvodih, kot tudi na neciljnih organizmih kot je čebela. Končni cilj je ohranjanje naravnih virov, ki jih bomo spremljali s pomočjo metod geografskega informacijskega sistema in modeliranja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni cilji so usmerjeni v pridobivanje novih, izvirnih znanstvenih rezultatov oziroma znanj ter napredku tehnologij v specifičnih slovenskih razmerah. Znanstveni dosežki (publikacije / citati) programskih članov v predhodnem obdobju in odlična vpetost v EU projektih in drugih raziskovalnih povezavah/mrežah zagotavljajo predanost doseganju znanstveno pomembnih rezultatov.   Dejavniki v živalski produkciji (prehrana, pasma, genotipi, tehnologije reje in predelave) bodo preučevani upoštevajoč nove znanstvene perspektive in družbene potrebe ter z uporabo naprednih znanstvenih pristopov (genomika, proteomika, metabolomika, fenomika). Primeri; v podporo prašičereji bodo raziskave (doktorat Nine Batorek)osredotočene na izvirna znanstvena vprašanja, ki zadevajo problematiko ukinjanja kastracije (presnovo maščob in prehransko strategijo za nov "tip" prašičev (imunokastrate), presnovo skatola), problematiko mehkobe mesa pri govejem in prašičjem mesu s preučevanjem stanja miofibrilarnih proteinov, vpliv rejskih ciljev/selekcije na mišična vlakna. Pri raziskavah na pršutu bomo obravnavali hlapne substance ter možnost zmanjšanja soli, ki je rizični dejavnik srčno-žilnih obolenj. Primanjkuje znanstvenih dokazov v zvezi s prilagoditvijo živinoreje podnebnim spremembam in z zmanjševanjem negativnega vpliva na okolje (emisije toplogrednih plinov).   Pri medonosni čebeli, bodo raziskave usmerjene v biologijo in rasne značilnosti ter vitalnost tako individualnih osebkov kot kolonij. Čebela predstavlja model za proučevanje različnih zunanjih vplivov. S pomočjo znanstvenih dognanj, ob uporabi imunohistoloških in molekularnih metod, skupaj s kliničnim testiranjem pričakujemo novosti, izboljšave v čebelarsko praksi.   Sadjarstvo potrebuje nova sredstva za kemično redčenje plodičev jablane, konsistentna v svojem delovanju ter okoljsko bolj sprejemljiva. Raziskave preciznega kmetijstva bodo temeljile na razvoju škropilnih tehnik, s ciljem zagotavljanja fizioloških potreb posameznega drevesa. Nova znanstvena spoznanja v podporo razvoju vinogradništva in enologije pričakujemo z nadgradnjo konvencionalnih raziskovalnih pristopov (genomika, proteomika v procesu vinifikacije in metabolomika biokativnih spojin).   Raziskave bolezni rastlin in škodljivcev, ki so razširjeni v določenem (slovenskem) okolju predstavljajo prispevek k znanju o biologiji in ekologiji škodljivih organizmov v širšem kontekstu in zagotavljajo znanstveno podlago za razvoj ustreznih tehnologij za zaščito kmetijskih rastlin   Spremljanje kakovosti tal in podtalnice, modeliranje okoljskih lastnosti tal, digitalno kartiranje tal predstavljajo fokus raziskav za ohranjanje agro-ekosistemov. Poznavanje soodvisnosti tla-rastlina-podtalnica je ključnega pomena za doseganje trajnostnega kmetijstva in ohranjanje naravnih virov. Poleg tega so raziskave sekvestracije ogljika (C) iz atmosfere potrebne s stališča zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in blaženja učinkov podnebnih sprememb.   Raziskave na področju biogenih goriv so zaradi potreb po alternativnih energetskih virih izjemno pomembne. Tehnologije uporabe biogenih goriv so še vedno v zgodnji fazi razvoja in zmanjševanje škodljivih snovi pri zgorevanju je eden izmed največjih izzivov. Originalni rezultati se pričakujejo še na področju raziskav okoljskega odtisa zaradi posebnih pogojev slovenskega kmetijstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je zasnovan multidisciplinarno in se naslanja na nacionalni strateški načrt razvoja podeželja. Ta se osredotoča na konkurenčnost kmetijstva in kakovost hrane ter diverzifikacijo zelene proizvodnje energije, ohranjanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Kar označuje program je tesno sodelovanje s primarnim sektorjem. Raziskovalni cilji izhajajo iz problemov s katerimi se srečujemo pri strokovnem delu (so nadgradnja strokovnega dela) za vladne organe, svetovalno službo, rejske organizacije (npr. pri izvajanju temeljnih rejskih programov za govedo, prašiče in čebele, preizkušnji sort sadja in vinske trte, ocenjevanju vpliva zaščitnih sredstev, spremljanje emisij toplogrednih plinov in amoniaka, kmetovanju na vodovarstvenih območjih in nitratna direktiva, spremljanju onesnaženosti tal, itd.) Močna povezava s svetovalno službo in ustreznimi zbornicami (kmetijstvo, gospodarstvo) omogoča učinkovit prenos rezultatov raziskav in znanja neposrednim uporabnikom. Program daje velik poudarek diseminaciji rezultatov, ne le strokovni javnosti (z organiziranjem konferenc, delavnic, seminarjev), ampak tudi za širšo javnost in potrošnike preko poljudnih člankov, nastopov na televiziji/radiju in promocijskih dejavnosti. Številni raziskovalci so vključeni tudi v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, kot predavatelji in nosilci predmetov in kot mentorji pri diplomskih, magistrskih, doktorskih nalogah1. Raziskovalci so člani številnih domačih in mednarodnih strokovnih odborov, svetov, svetovalnih teles ministrstev (kmetijstvo, okolje, znanost, izobraževanje), Evropske komisije, ZN, rejskih organizacij, združenj. Vključenost v raziskovalnih projektih EU in mrežah kaže na mednarodni pomen raziskav, prav tako se intenzivira vključevanje tujih gostujočih študentov in raziskovalcev, so-mentorstva doktorjev znanosti s tujimi partnerji. Zaradi hkratnega upoštevanja tehnoloških in okoljskih vidikov so raziskave velikega pomena za nadaljnji trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in družbe. Z obravnavanjem tehnoloških dejavnikov z vidika produktivnosti in kakovosti proizvodov program prispeva k konkurenčnosti kmetijske proizvodnje, medtem ko na drugi strani z oceno posledic za okolje prispeva k ravnotežju pri ohranjanju okolja. Cilj je s konkretnimi rezultati raziskav zagotoviti znanstveno podlago za konkurenčno kmetijsko dejavnost brez ogrožanja okolja in naravnih virov.   1Marjeta ČANDEK-POTOKAR (2 PhD, 1 MSc, 4 BSc); Aleš GREGORC (1 PhD, 1 BSc); Jože VERBIČ (1 PhD, 5 BSc); Andrej SIMONČIČ (2 BSc); Borut VRŠČAJ (1 MSc, 3 BSc); Matej STOPAR (2 PhD, 1 MSc, 3 BSc).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno